Tošč in Grmada

TOŠČ 16. 10. 2016

Poln avtobus radovednih planincev ZZZV Celje je zjutraj mimo Medvod in vasi Sore zapeljal v ozko dolino potoka Ločnica, ki se izliva v Soro. Znašli smo se sredi bregov Polhograjskega hribovja ali P. Dolomitov. Dolomit je poleg apnenca in peščenjakov tukaj glavna kamenina. Marsikje so vidni manjši kamnolomi. Za to hribovje so značilna strma z gozdom poraščena pobočja, na gorskih slemenih in pomolih pa samotne kmetije mimo katerih vodijo tukaj številne lepo označene planinske poti. Smo namreč v hribovju med Ljubljano, Škofjo Loko in Vrhniko. Središče hribovja pa je trg Polhov Gradec, ki ga sicer danes nismo obiskali. Po začetnem blatnem kolovozu, saj je minule dni deževalo, smo prišli na strmejšo in lepšo pot, ki nas je peljala na Gontarsko planino – 864 m. Tu smo odtisnili prvi žig. Po počitku za malico smo zbrali moči za glavni in najvišji cilj to je tisočak Tošč in ga kar hitro osvojili. Nismo bili sami, veliko pohodnikov in planincev iz okolice je hodilo tukaj. Pot na je popeljala po grebenu še na vrh Grmado, ki pa ima samostojen in izpostavljen vrh, na katerega se je treba kar potruditi. Razgleda daleč naokoli spričo megle nismo imeli. Bilo je pač normalno jesensko vreme z veliko vlage v ozračju, a brez padavin. Spust je potekal po udobni peščeni poti, ki so jo markacisti olajšali z lesenimi pragovi. V zadnjem delu poti tudi asfalt seže bolj daleč, saj imajo tu ljudje stalna ali začasna bivališča. Na obcestni tabli je pisalo Topol, a smo omenjali Katarino. Gre za isto naselje, ki se je do preimenovanja v Topol 1955 imenovalo Katarina, a ljudje v živi govorici še vedno uporabljajo Katarina. Blizu je tudi cerkev Sv. Katarine, a v vasici je tudi osnovna šola in nekaj gostišč. To je priljubljena točka obiska predvsem Ljubljančanov. Po postanku za malico smo se odpeljali domov na Štajersko. Pri vseh udeležencih je bil izlet lepo sprejet in doživet.