Velika planina

NA VELIKO PLANINO 21. 2. 2016

Doživeli smo res pravi zimski dan z veliko snega, mrzlim vetrom in s sončnimi žarki, ki so skozi prosojne oblake obsijali našo največjo planino: Veliko Planino. Pripeljali smo se skozi Gornji grad do prelaza Črnivec na višini 902 m. Ustavili smo se in popili jutranjo kavico v gostišču, njegova okolica pa je značilna po golih pobočjih s posameznimi štrlečimi debli, kar je rezultat hudega vetroloma leta 2004 in so posledice vidne še danes. Potem smo se peljali še malo naprej do prevala Kranjski Rak (obstaja tudi štajerski rak), kjer smo se pripravili za vzpon. V Idriji imamo rake, na Dolenjskem je vas Raka, to naj bi pomenili posebno kanalsko obliko regulacije potoka. Izognili smo se prometu osebnih vozil na gorski cesti in krenili po snežni gazi, nič se ni ugrezalo, saj je velika Planina najbolj obiskana planina na območju Kamniško Savinjskih Alp, ki jim tudi geografsko pripada. Njen najvišji vrh je Gradišče – 1668 m. Ob dobrem tempu hoje, ki smo ga vsi zmogli, smo prispeli najprej do Jarškega doma na višini 1520 m in nato še do Domžalskega doma – 1534 m. Na planini so najbolj opazna pastirska selišča; to so ovalne stavbe, šotorske oblike, kjer v centralnem prostoru prebiva poleti pastir, v stajah okoli pa je prostor za govejo živino – približno 250 krav in 30 pastirjev je tukaj, in mnogi delajo tudi sir in ostale mlečne izdelke. Vseh pastirskih koč (bajt) je okoli 120. Bile so že v 19. stoletju, le leta 1945 jih je požgala nemška vojska pri umiku. Plečnikov učenec, risar in arhitekt Vlasto Kopač si je po vojni zelo prizadeval za obnovo v enakem stilu in uspelo mu je. Mojster Plečnik pa je narisal skico kapele in domači tesar je kapelo postavil. Omeniti moram še etnologa Toneta Cevca, ki je v svoji disertaciji najbolj podrobno preučil to planino s pastirskimi stanovi. Kmetje iz 13 vasi priženejo živino v sredini junija na pašo (nekateri jo tudi pripeljejo), tradicionalen odhod s paše v dolino pa je 8. septembra za Mali šmaren. Zaradi metra snega nismo videli parcelacije na posamezne pašne skupnosti, ki tukaj obstajajo. Srečali pa smo številne planince tudi turne smučarje in obe koči sta bili prepolni, toplo oblečeni pa smo sedeli lahko tudi zunaj. Lahko smo občudovali in fotografirali na novo zasnežene Kamniško Savinjske Alpe ki so dostopne preko Rzenika. Naš vodnik Stanko nas je vodil po zasneženih poteh, ki so sicer tudi označene s kažipoti. Danes je bilo za hojo po planini dobro imeti male dereze in sončna očala. Ko smo se vrnili zopet na preval Kranjski Rak, smo bili vsi zmagovalci Velike planine in zaradi tega bo tudi ponedeljek lepši dan ! Pridružite se nam na naslednjih pohodih !