Virnikov Grintavec

VIRNIKOV GRINTAVEC 1657 m

Naš vodnik Slavko je že na obvestilu za izlet napisal opis poti in druge zanimivosti o poti, jaz bom na kratko povzel še moje vtise o prehojeni poti.
Bili smo ob lepem sončnem vremenu na Virnikovem Grintavcu v lepem številu, pot smo pričeli na Jezerskem , kjer se stikajo Kamniško Savinjske Alpe in Karavanke. V. G. spada širše vzeto v skupino Košute torej v Karavanke. Po jutranji kavi na glavni cesti v Komendi smo po ozki soteski reke Kokre prispeli na Jezersko, ki je ime vasi in celotne kotline, ima ravno dno,in ob robu so samotne kmetije, Jezersko pa ima dva strnjena dela vasi: Spodnje in Zgornje Jezersko. Ob župni cerkvi Sv. Ožbolta se je pričela markirana, široka, dobro uhojena pot navkreber, že v začetku strma, in strmina se je stopnjevala do glavnega grebena V. G., na grebenu pa je bilo treba biti malo bolj pozoren na korak. Vsi smo prišli najprej do sedla Žingerc, manjša skupina se je potem odločila za povratek z vodnikom, ostali smo po enournem vzponu dosegli razgleden vrh, se spočili, tudi odžejali in najedli in seveda uživali v razgledu na alpski svet okoli nas. Odtisnili smo že žig V. G. kot obvezno točko v našem društvenem planinskem dnevniku. Enako pazljivo kot navzgor, smo se spustili tudi v kotlino do našega avtobusa. Ne daleč od tod smo se še ustavili pri izviru Jezerske Slatine, ki je bogata z minerali, popili dva decilitra te zdravilne vode, to je količino ki je tukaj priporočajo in se nato še ob enem postanku vrnili v Savinjsko dolino oz. Celje. Izlet nam bo ostal v spominu predvsem po prizorih iz okolja le lepe planinske vasi, kar Jezersko nedvomno je. Naj omenim še, da je Virnikov Grintavec dobil ime po domačiji Spodnji Virnik, ki je tu blizu imela veliko pašno planino.