BJELOLASICA - 17.6.2017

PD ZZV CELJE

Udeležili smo se, tako kot vsako leto v tem času, pohoda po Goranski planinski poti, ki ga organizira HPD Zagreb - Matica. Odpeljali smo se v Gorski Kotar do vasie Tuk - na Matić poljano.

Matić poljana - nepokošena dolina, s cvetočimi travami - na višini 1030 m.

Matić poljana je spominsko področje na katerem se nahaja 26 kamnov visokih 2,5 m, ki simbolizirajo tragično smrt 26 zmrzjenih partizanov Druge brigade 13. Primorsko-goranske divizije. V maršu 19. na 20. so se prebijali iz Jasenka proti Mrkopalju ter v hudi zimi omagali in zmrznili na tej poljani.

Pripravili smo se na pohod.

Franjo s svojima prijateljicama iz HPD Zagreb - Matica.

Za dobrodošlico je za pohodnike nekaj sladkega ...

Pričeli smo v toplem, sončnem vremenu in prijetnem vzdušju, saj ne bo velike viinske razlike ... Vrh Bjelolasice je Kula - 1534 m.

Po širokem kolovozu in lepi gozdni stezi smo prispeli do koče Janjčarica, na višini 1239 m.

Je še kaj vode v vodnjaku?

Bjelolasica je najviša planina Gorskega kotarja in se nahaja znotraj gorovja Velika Kapela.

Od koče se uzremo po našem cilju - še vedno je daleč!! Bjelolasica je dobila ime po svetlem hrbtu, ki se dviga nad gozdnim pasom, kar je zelo izrazito pozimi, ko je Bjelolasica pod snegom.

Nekateri na soncu, drugi se skrivajo v senci ali v prijateljskem klepetu ...

Malica ob koči ...

Na Bjelolasici so povečnii razširjeni listnati gozdovi, z prostranimi livadami, prepredeno z gozdnimi cestami, kar nudi nepozabne doživljaje ljubiteljem narave - kolesarjem, planincem, pozimi pa tudi smučarjem.

Preverjanje poti z domačinom ...

Med visokimi cvetočimi travami po gozdni poti ...

Na Bjelolasici je Hrvaški zimski olimpijski center, kjer se smučarska reprezentanca pripravlja na tekmovanja.

Pojavilo se je področje čemaža - cel gozd je poln čemaža!

Po bukovem gozdu z vonjem čemaža!

Bjelolasica je 7 km dolgo pogorje v vzhodnem delu Velike Kapele.

Cvetoči čemaž

Odprl se je pogled na Naravni rezervat Samarske stijene (1.302 m) in bolj levo Bijele stijene (1.335 m).

Planinsko zvetišče Jakov Mihelčić na višini 1460 m.

Tudi notranjost zavetišča je lepo urejena in kar vabi na prenočevanje ...

Vse je v koči, kar se rabi - pa še razgled skozi okno ...

Mi pa smo se od zavetišča še malo povzpeli in videli, da ima Bjelolasica več vrhov ...

Strumen korak na vrh - vendar še ni glavni vrh!

Pogled proti morju ...

Dolga kolona se je vila po grebenu vse do vrha ...

Polged nazaj ...

Markanten Klek - 1182 m

Slačenje na vrhu - nekaj vetrčka, vendar sonce pripeka!

Pogled proti Ogulinu.

Na vrhu smo si privoščili počitek za marsikaj - tudi razgledovanje ...

Na vrhu je lepo!

Šipek v popku.

Turška lilija

Dva Franja? ... na prvi pogled - na drugi pa: desno je Franjo, levo pa Miran!

Najvišji vrh Bjelolasice - Kula, 1534 m.

Tudi hrvaških planincev je precej na tem tradicionalnem pohodu.

Vetrovka

Perunike med čemažem in čmeriko ...

Perunika ali iris

V ozadju Krk in Cres ...

Pri zavetišču ...

Pri planinskem domu Bijele Stijene v Tuku nas je čakal "grah".

Topla malica in mrzel pir!

Planinski dom je na višini 875 m.

V planinskem domu stoji en leseni medo ...

Ob domu stoji cerkvica ...

Ob cerkvi pa manjše pokopališče - samo grobnice.

Na cilju je vedno lepo!

Še dobro, da pasulja, oprostite - graha, ni zmanjkalo! Nato smo se odpravili na še kar dolgo pot proti domu: skozi Delnice, čez mejni prehod Petrina, proti Ljubljani - postanek na Trojanah ... Lepo je bilo in naslednje leto spet!