HOM ~ MRZLICA

22.1.2017 - PD ZZV CELJE

Mrzlo januarsko jutro - po kavici smo se podali iz Griž proti našemu prvemu cilju ...

Idilični gozd in pokrajina kot iz zimske pravljice ...

V nižini nam poglede naokrog zakriva megla in sivina ...

Prvi breg v katerega zagrizemo še s svežimi močmi ...

Zanimivosti teh vzpetin in obronkov okrog Homa in vse tja do Spodnjih Griž je, da so bili tod naseljeni Kelti in so tod našli keltske gomile iz obdobja Starejše železne dobe.

Prijazna domačinka ob naši poti nas je ustavila ter nas počastila z okrepčilom!

Po taki "vzpodbudi" smo laže nadaljevali pot.

Nadeli smo si dereze in zagrizli v breg po spolzki snežni stezici ...

Vzpenjamo se mimo propadajoče hiše ...

Pri kapelici nam naša Janja pove zanimivo zgodbo o mladi pastirici ...

Postavili smo se na sonce z ozadjem belih Kamniško Savinjskih gora, ki pa smo jih zakrili ...

Meglice v dolini ...

Cerkev sv. Magdalene na Homu daje hribčku poseben čar! Zgrajena je bila v drugi polovici 14. stoletja, okrog leta 1725 pa so ob njej postavili še ločen zvonik.

607 m visok Hom in razgledi naokrog ...

Dragov dom na Homu

Radovedni mucek ...

Razgled od koče ...

Dragov dom stoji na razglednem hribu Hom nad Savinjsko dolino zraven cerkve sv. Magdalene, ki je v osnovi iz druge polovice 14. stoletja.

PD Zabukovica je uredilo planinsko postojanko v nekdanji mežnariji, ki jo je temeljito obnovilo.

Dom so odprli septembra 1967 in ga poimenovali po Dragu Ocvirku (1891-1976), takrat enem najstarejših in najbolj požrtvovalnih članov PD Zabukovica, ki je vseskozi podpiral gradnjo postojanke in pri adaptaciji mežnarije opravil ogromno prostovoljnega dela.

Hom je hkrati blizu in daleč ...

Blizu zato, ker se lahko nanj povzpnemo skoraj mimogrede iz vseh smeri ...

... in ker se nam na vrhu zdi, da so kraji pod nami skoraj na dosegu roke. Hkrati pa je daleč, ker se lahko na njem vsaj ob delavnikih naužijemo tišine in miru!

Dragov dom ponuja ...

Po kratkem počitku v toplem Domu - pa naprej ...

Zadaj v soncu osvetljen Hom s stolpom ...

Skozi pobeljen gozd proti naslednjemu cilju ...

Pot je lepo speljana po ravnini ...

Okrog sonca se je pojavil haló v vseh mavričnih barvah.

Halo je pogost optični pojav v ozračju, ki nastane zaradi loma in odboja sončne svetlobe na ledenih kristalih, ki se navadno nahajajo v višjih legah ozračja. Pod tem imenom razumemo več pojavov, ki jih opazimo na nebu.

Kamnik - 856 m

Sonce nas spremlja in siplje žarke po belini ...

Zima je prišla, je pobeljena zemlja vsa, mraz prihaja z njo, hud možak je to, nam pa nič hudo ne bo ...

Sedem udeležencev je šlo na Mrzlico po strmi poti ...

Ostali pa vsak po svojih željah in močeh ...

Mrzlica, ki nas je tokrat zvabila v hribe, v tem najhladnejšem delu leta, spada med najvišje in najbolj razgledne vrhove v Posavskem hribovju.

Kum

Na vrhu Mrzlice je oddajnik, pod vrhom na višini 1093 m pa koča.

Na vrhu Mrzlice - 1122 m.

Mrzlica je četrta najvišja gora zasavskega hribovja in z nje je, tako kot s Kuma, izjemen razgled, saj so vsi bližnji vrhovi precej nižji.

Na vrhu je razgledna plošča, ki nam omogoča dobro orientacijo, saj megla v dolini zakriva nižje hribčke.

Kočo so odprili leta 1899, poimenovali pa so jo po Janezu Hausenbichlerju.

Hausenbichler, (13.1.1838 -11.4.1896) je bil velik rodoljub, oče savinjskega hmeljarstva, žalski župan, častni občan Žalca in drugih petih občin Savinjske doline. Zelo rad je hodil v hribe, še posebno na Mrzlico.

Leta 1928 je kočo prevzela Trboveljska podružnica SPD. Trboveljski planinci so postavili novo kočo na Mrzlici in jo odprli leta 1931. Koča je dobila naziv Dom na Mrzlici in je bila zgrajena iz lesa, ki so ga posekali pod Mrzlico. Spredaj je imel dom odprto verando. Po zgraditvi nove koče je Hausenbichlerjeva koča služila deloma kot depandansa, deloma pa tudi kot skladišče.

Leta 1942 so partizani koči skupaj s kočo Prijateljev prirode na Štorovi ravni in kočo trboveljskih lovcev na Homiču požgali, da bi preprečili zadrževanje okupacijskih sil v teh objektih.