POHOD PO STOPINJAH VALENTINA STANIČA

PD ZZV CELJE - 25.3.2017

24. pohod po poteh Valentina Staniča smo pričeli v Solkanu.

Čez solkanski most, ki je bil zgrajen leta 1985 in velja za most z največjim armiranobetonskim lokom v Sloveniji.

Solkanski železniški most je 219,70 metra dolg čez reko Sočo pri Solkanu in je največj kamniti most na svetu.

Po kolesarski poti ob železnici ...

Kamniti železniški most je bil zgrajen med letoma 1904 ib 1905.

Na drugi strani Soče se dviga Skalnica oz.Sveta gora.

Tu je pa konec sprehoda in se prične vzpon na Sabotin.

Potrebno je negovati našo kulturo, tradicijo in spomin na našo preteklost, saj zato so ti tradicionalni pohodi, kot je Pohod po poteh Valentina Staniča.

Ustavljamo se ob pogledih na smaragdno zeleno Sočo!

Stanič ni hodil po "naši" poti. Iz Gorice je šel čez pevmski most na briško stran, prek Pevme in Štmavra je prišel do vznožja Sabotina in po sedanjem italijanskem ozemlju do podrte cerkvice sv. Valentina, kamor je hodil tudi praznovat svoj god.

Valentin Stanič je bil slovenski rimskokatoliški duhovnik, alpinist, pesnik, pisatelj, prevajalec, učitelj, vzgojitelj, človekoljub, kulturni delavec, zemljepisec, botanik, rokodelec in še marsikaj ...

Muzej na prostem po celem pobočju Sabotina in še naprej - kjer so številne kaverne, jarki, piramide, opazovalnice ...

Sveta gora je najpomembnejša božja pot v Zahodni Sloveniji. Največja znamenitost kraja je božjepotna bazilika Kraljice Svetogorske.

Na vse mogoče načine so spravljali opremo, orožje, tudi težke topove na skalnato pobočje nad Sočo ...

Večina rovov - kavern je zaprtih za obiskovalce - možen je le organiziran ogled.

Koča na Sabotinu - 560 m. V koči je muzej 1. svetovne vojne posvečen Sabotinu.

POSTOJ IN SE ZAMISLI!

Od koče je izredni razgled po Goriških Brdih ... V ospredju grad Dobrovo z znano vinsko kletjo.

Z vrha je razgled ob lepem vremenu od morja pa vse do Triglava ...

Sabotin je preluknjan s kavernami in prepreden z rovi in strelskimi jarki!

137 km dolga smaragdno zelena Soča se vije in lesketa v soncu pod nami.

Slovani so ob svojem prihodu hrib baje poimenovali Samotin, ker ga je struga reke Soče ločila od svojih vrstnikov v Brdih.

Vrh Sabotina je bil poseljen že od prazgodovine dalje, imel pa je pomembno vlogo tudi v kasnejših zgodovinskih obdobjih. Leta 1998 so z arheološkimi izkopavanji na območju svetega Valentina odkrili ostanke nekdanje Marijine cerkve iz 16. stoletja.

Naša pot po grebenu z neštetimi ostanki jarkov, bunkerjev in kavern s prizorišča hudih bojev med italijansko in avstroogrsko armado v I. svet.vojni.

"Krasna si bistra hči planin" - tako jo je opeval Simon Gregorčič. Za mnoge najlepša evropska reka!

Nekoč je bila na vrhu Sabotina romarska točka za bližnjo okolico. Kasneje je njeno mesto prevzela cerkev na Sveti gori.

Zasneženi Krn

Gregorčič je napisal preroško pesem Soči, ki je izšla leta 1879. V pesmi je Gregorčič napovedal dogajanje ob reki v I. svetovni vojni.

Gregorčič je predvidel vojno, ki je več kot 30 let kasneje divjala ob Soči.

Staničeve pesmi so spevne in pisane za petje; v duhu razsvetljenstva so umetelne, a razumljive, dostopne in pisane za ljudstvo.

Pogled za bogove - po dolini dol in navzgor ...

"Stan kmeta vreden je časti,

za nas kmet trudi se.

Kdor kmeta stan zasramoti,

sam malovreden je."

( V. Stanič )

V biografski povesti Cerovškov gospod so prvič sploh v slovenskem jeziku objavljeni zbrani Staničevi planinski spisi.

Stanič se je kot samohodec in prvopristopnik uvrščal v vrh takratne evropske (in svetovne) alpinistike.

Za svoje vzpone ni najemal vodnikov in tudi Vrh Grossglocknerja - Velikega Kleka (3798 m) je leta 1800 osvojil brez vodnika.

Na vrhu Velikega Kleka je kot prvi planinski obiskovalec poleg pravkar postavljenega križa, prislonil smrekovo deblo s prisekanimi vejami in splezal nanjo do vrha ...

Stanič je ob vrnitvi z vrha v kočo Heiligenblut razložil zbranim, ki so ga opazovali z daljnogledom, zakaj je to storil: " Da lahko rečem, da sem bil višje, kakor je Klek visok in da ni bil nihče od prisotnih tako visoko"!

Leta 1800 je Stanič kot prvopristopnik čisto sam priplezal na vrh Watzmanna (2713 m), takrat najvišjo goro Nemčije. Stanič je osvojil mnoge vrhove, katerim je z barometrom tudi izmeril višino, proučil je rastlinstvo, geološke značilnosti in podnebne razmere.

Pesmi in druge prispevke je objavljal v Bleiweisovih Novicah, v katerih je posmrtno izšla tudi njegova zadnja pesem: Hvala vinske terte.

Gorski kosmtinec, ki s svojimi čudovitimi temno vijoličnimi cvetnimi listi vzbuja pozornost. Kosmatinec je zavarovan in kot ranljiva vrsta tudi uvrščen na seznam ogroženih rastlin Slovenije.

Avriklji v skalnih razpokah ...

Pasji zob

Lobodika - domače ime ruška. Pri nas delno zavarovana od leta 1981. Užitni so mladi spomladanski poganjki, (na Primorskem jih nabirajo in pripravljajo kot divje šparglje), in praženo seme, ki so ga nekoč uporabljali kot kavni nadomestek.

Pri lovski koči kratek postanek!

V hladilnici se hladi uplenjen divji prašiček.

Težko smo se vsi zbrali na kupu - nekaj pa nas je le bilo za skupno fotko.

Stanič nima v svojem rodnem kraju (Bodrež blizu Kanala) nobene muzejske sobe ali kaj drugega, kar bi pričalo o tako pomembnem našem rojaku.

Danes je nekdanje pokopališče v Gorici, kjer je bil pokopan, spominski park in za Staničev grob se ne ve več.

Podlesne vetrnice

Pomladni žafran

V Münchnu najdemo Stanig-Platz (Staničev trg) in v koči Watzmannhaus Staničev kotiček (Stanič-Ecke).

Staničevo nagrado podeljujejo vsako leto na Bavarskem osebnostim, ki so se odlikovali s svojim delovanjem v dobro ljudi ali naravne in kulturne dediščine v gorah.

Vrhovlje, kjer je približno polovica celotne poti. Tu je točka za vpis in žigosanje - delili pa so tudi brezplačno vodo pohodnikom.

Pri nas pa sta po Staniču poimenovana Dom Valentina Staniča pod Triglavom in Staničevo zavetišče tik pod vrhom Triglava.

Levo Sveta gora, desno Sabotin ....

Proti Koradi - ob poti posejano z rožami ...

Zavetišče na Koradi - 812 m.

Tudi kolesarji so se pripeljali na Korado.

Pogled na Matajur in zadaj Kaninsko pogorje ...

Mejna Kolovrat in Matajur, naprej pa se zvrstijo vrhovi Kaninskih gora in vzhodnega dela Julijskih Alp, kjer izstopa Krn ...

Proti severu je v bližini hribovita Beneška Slovenija, kjer vidimo na hribu Staro goro na kateri je znameniti samostan ---

Triangulacijska piramida na najvišji točki Korade. Domačini Koradi pravijo tudi Sveta Genderca, ponekod pa Kobalar ali Kobališče.

Cerkev sv. Gendrca je bila postavljena v 16. stoletju.

Med 1. svet.vojno je bila cerkev porušena. Ponovno so jo pozidali leta 1936. Ime Genderca nam pojasni napis na malem zvonu: "V rojstni deželi si Gertruda; Slovencem Jerica lepše zveni, stoletja tu na Koradi kraljuješ, v srcu združuješ sever in jug, z vedro dobroto si se priljubila, kar sveta Gendrca pravimo ti."

Po planinskiih poteh in čez travnike se vozijo tudi motoristi ... Ali bo PZS ustanovila poleg Komisije za turno kolesarstvo tudi Konisijo za cross motoriste?

Od daleč dobro viden sv. Jakob. Cerkev je iz 14. stoletja, svetnik je priprošnjik za dobro letino in zavetnik romarjev.

Deveterolistna konopnica

Nunka - beli žafran

Prek Kanalskega Kolovrata ...

Pri Klančarjevem seniku drevo, ki je tako prepleteno, da umira...

Na nas pa gleda en mrk obraz z izbuljenimi očmi in stisnjenimi usti ...

Kanal ob Soči

V Kanalu na znamenitem mostu čez Sočo.

Leta 1813 so most porušili umikajoči se francoski vojaki.

Stanič, ki je bil vikar v Ročinju, je naredil načrt in vodil gradnjo zasilnega lesenega mostu. Na vlado in cesarja je naslovil prošnjo v verzih za gradnjo zidanega mostu, tudi z namenom, da bi prebivalcem omogočil zaslužek v hudih letih pomanjkanja - kar mu je tudi uspelo.

Takega STANIČA bi rabili tudi danes!

Cerkev sv. Marije Vnebovzete

Spomenik Valentinu Staniču ob cerkvi na trgu.

Neptunov vodnjak imenovan po grškem bogu morja in vseh voda je bil postavljen leta 1815. Sprva je stal na nasprotni strani ceste in je služil za zbiranje vode in kot prostor za druženje kanalskih žena, ki so z lesenimi posodami hodile po vodo. Tokrat pa smo se mi zbrali po končanem pohodu na trgu, ko smo se okrepčali in razgledali, da smo se vkrcali na avtobus in se odpravili po lepi, sončni in uspešno opravljeni turi proti domu.