Valentinovo

Prebrala sem Stanetov komentar, hvala! Dodala bom samo nekaj vrstic; bilo je lepo, bil je dan, ki bo ostal spominu, snežna pravljica našega Bohorja, srečanje s starimi prijatelji, obujanje spominov na skupna doživetja, na prehojene skupne poti... Pa tišina prostranih gozdov, stopinje v snegu in nenaden preblisk; le zakaj v našem kratkem življenju nismo vsi prijatelji? Bodimo to, kar smo, v naši lepi naravi naj ne bo prostora za razprtije, potrudimo se ljudi sprejemati, odkrivati najprej dobre plati, ne trudimo se jih razumeti! Da bi se večkrat srečali na pohodih, vzponih ali pa kar tako, ob reki ali potočku, v mirnem zavetju gozdov!