Čolakov pohod

ČOLAKOV POHOD

Tako se je imenoval pohod članov PD ZZZV Celje po Šmarskem gričevju okoli trga Šmarje pri Jelšah, ki so nam ga obogatili naši kolegi planinci iz našega društva Ivan, Drago, Brane, Maks in še drugi ki so poskrbeli, da smo se ves dan lepo imeli in poskušali in uživali domače kulinarične dobrote. Na vrhu Halerjevega klanca na magistralni cesti se nam je odprl pogled na Šmarsko Rogaško gričevje, ki ga oklepa Bočko hribovje z Bočem na severu in Kozjansko hribovje na jugu. Svet pa je odprt proti vzhodu, kamor teče Šmarski potok po dolini naprej v rečico Mestinjščico, ta pa se izliva v mejno reko Sotlo. Prevladujoča barva narave je bila živa svetlo zelena, predvsem zaradi listnatih bukovih in hrastovih gozdov, pa svežih zelenih travnikov okoli domačij oz. vasi. Le orehi so kazali bolj klavrno podobo po hudi pozebi pred dvema dnevoma. Lepo je bilo videti sveže zorane in pobranane njive rjave barve prsti, posamezne vitke topole in košata lipova drevesa okoli kmetij, cerkve na izpostavljenih mestih. Daleč so vidne podružnične cerkve župnije Šmarje (Sv. Rok, Barbara in Miklavž) mimo katerih so speljane ceste in poti. Le nebo je bilo nekako zadržane sivkaste barve, vetrovi in sonce so premagali dež in moj dežnik se je že po 20 minutah spremenil v sprehajalno palico. In po taki pokrajini se je vila naša skupina planincev včasih bolj razpotegnjena, včasih zbrana v gruči, Ivan in Drago domačina bi nas lahko z zavezanimi očmi pripeljala do svojih domačij. Pred skoraj 300 leti je šmarski župnik dr. Matej Vrečer postavil znamenito Kalvarijo (križev pot) s 14 kapelami oz. kapelicami na pobočju južno od Šmarja.
Lani pa so v Šmarju odprli muzej baroka, kjer so kipi iz kapelic varno shranjeni ali razstavljeni. Pravi umetniški biser pa je zaradi notranje opreme v baročno – rokokojskem slogu podružnična cerkev Sv. Roka. Vasi, hiše so si na naši poti sledile druga za drugo, v vinogradih je bila trta seveda že obrezana, pripravljena za rast in novo letino dobrih vin iz tega vinogradniškega rajona. Pri lovskem domu smo pred finalom naredili še kratek postanek za grižljaj in potem bili gostje pri Dragotovi domačiji. Lep dan smo preživeli in škoda bi ga bilo zamuditi.