Crikvenica, tretji dan

3.dan 29.4. KRAŠKA IN ŽAJBLJEVA POT povsem upravičena se ta pohodna planinska in lepo markirana pot tako imenuje, saj smo ves čas vonjali v zraku eterična olja in hlape, ki so prihajali iz vseh zelišč in na sploh sredozemskih rastlin, prevladoval je cvetoči žajbelj. Pot smo začeli v mestu Novi Vinodolski, ki je nastalo ob koncu Vinodolske doline, ki se tu izteče v morje, oz. tukaj priteče reka Ričina. Prebivalci tega kraja so se v preteklosti ukvarjali s prevozom blaga v notranjost preko Velebita v Liko, kar so omogočali cestni prelazi. Sedaj pa tudi tu sodeč po novih marinah ob obali začenja prevladovati turizem. Tukaj se je rodil hrvatski ban, politik in književnik Ivan Mažuranić, njegovo najbolj znano delo je ep Smrt Smail age Čengića. V preteklosti so mesto izropali Turki in Benečani.
Naša pot nas je vodila po grebenu od koder smo imeli lep razgled na obe strani, na Jadransko morje (Velebitski kanal) in na rodovitno Vinodolsko dolino v notranjosti. Nekje na sredini poti smo se še povzpeli na hrib s kapelico Sv. Juraja (Jurija). Nato nas je pot vodila na naslednjo vzpetino imenovano Drenin, tukaj gre bolj za daljši greben brez izrazitega vrha. Pot je bila lahka, delno preko zakraselega apnenčastega terena, vmes so rasle šopaste trave, zelišča in seveda žajbelj. Lahko bi rekel, da je to že skoraj balneoterapija, zrak kot si ga želijo naša pljuča. Na desni strani je po velikosti izstopala vas Bribir, znana po Vinodolskem zakoniku, ki je prvi in najstarejši hrvatski fevdalni pravni tekst, v katerem so naveden pravice fevdalcev, pa tudi njihovih podložnikov iz leta 1288. Avtobus smo našli na dogovorjenem mestu v neki vasi.