Daruvar, 6.dan 2.4.2017

Daruvar, 6. dan 2.4. 2017 odhod in Bilo gora ter Varaždin
Renato je skrbno zložil potovalke v bunker avtobusa, saj je bila prtljaga nekaj širša in težja zaradi steklenic piva, ki so na jih poklonili v Pivovarni Daruvar, in sira ki smo ga kupili v Dvorcu. No šlo je tudi to in po podravski magistrali smo krenili proti severu z namenom osvojiti še en hrib. Pred nami je bil 80 km dolg masiv Bilogore ampak komaj dosežejo njegovi vrhovi 300 metrov. Videl sem, da je drevje tukaj že olistano, pomlad je tu prišla nekaj dni prej, vse je bilo bolj zeleno. Do najvišjega vrha, ki se imenuje Stankov vrh -309 m nismo potrebovali veliko časa, na njem je žig in kontrolna točka koprivniške transverzale. Celotno hribovje in gorovje Slavonije je opremljeno s transverzalnimi potmi, planinskih koč pa je bolj malo. Nato smo čez eno uro prispeli v Varaždin, staro mesto z lepo urejenim baročnim zgodovinskim središčem mesta. Mesto so tako uredili v času nekdanje univerziade v Jugoslaviji. Varaždin je bil v bivši državi znano tekstilno mesto, v 80 tih letih je tu delovalo 10 tekstilnih tovarn, najbolj znana je Varteks, izdelovali so tudi kvalitetne kavbojke, a so mnogi raje hodili v Trst po »Lewis« Glavni trg deluje kot mestna »dnevna soba«, kavarna na prostem, še zadnja kava na Hrvaškem in hitro smo prispeli zopet v Slovenijo in potem domov. Verjamem, da je bil Renato malo utrujen, razumljivo, saj je bil glavni organizator in logistik na celi poti in vse je šlo gladko.