Kogelberg

KOGELBERG

Tokrat smo šli izlet na avstrijsko Štajersko v soboto 4. 11. in sicer v okolico mesta Leibnitz/Lipnica. Omenjeni kraj nam je v spominu iz časov nakupovanja potrošnih in trajnih dobrin v tujini predvsem v Avstriji in Italiji. Lipnica je največji kraj med Gradcem in Šentiljem z 12 600 prebivalci in je okrajno mesto (Bezirkstadt) Nahaja se ob južni železnici, ki mu je omogočila gospodarski vzpon, blizu avtoceste ob robu rodovitnega Lipniškega polja, ki pa je vse bolj pozidano. Že pred 2000 leti so tu Rimljani ustanovili svoje naselje imenovano Flavia Solva, na bližnjem hribu pa so postavili svetišče boginje Isis in boga Marsa. V krščanskem obdobju je ta grič dobil romarsko cerkev, bogato okrašeno, v celoti poslikano in Frauenberg (Gospejina gora) velja za sveto goro, na katero tudi danes pelje na novo obnovljeni križev pot. Salzburški škofje so zgradili Seggauski mogočni grad, ga predali graškim za njihovo rezidenco mnogo kasneje, danes pa je to elitni hotel in kongresni center na tako imenovanem Seggauskem hribu. Onstran reke Sulm, katere voda je res bolj temna, saj se v spodnjem delu zlivata Beli in Črni Sulm v eno reko, pa se pričenja vinogradniško gričevje, težko bi rekel hribovje. Južna stran Silberberga ali Srebrne gore je en sam vinograd posajen na terasah, ki so vzporedne z izohipsami hriba. Na vrhu sta dva manjša razgledna stolpa, spodaj pa je vinogradniška in sadjarska šola za kmečko mladino zahodne Štajerske Siberberg z vinsko kletjo, dijaškim domom in ostalimi poslopji.
Morali smo biti kar spretni, da smo v kratkem dnevu obhodili, obiskali in si ogledali vse naštete stvari, ničesar izpustili, na koncu pa je bil še čas za sprehod po središču živahne Lipnice, za kavo ali čaj.
Začeli pa smo naš pohod severno od mesta v Naturpark Zentrum Lipnica, z 4 ha obsežnih parkom in prodajno razstavo domačih pridelkov zlati medu, vina in mlečnih ter mesnih izdelkov. Soncu še ni uspelo prodreti skozi meglo, pohodnikov domačinov tudi nismo veliko srečali, vzpon je bil zelo blag po severni strani, zrak precej vlažen; pri razglednem stolpu Kreuzkogelwarte na 496 m smo se ustavili. To je bila tudi najvišja točka pohoda. V drugem delu poti je megla izhlapela in prizori narave in v njej postavljeni objekti so res delovali spektakularno. Jezero, reka, gričevje, vinogradi, pobočja… vse to je bilo okoli nas, poti so bile vzorno speljane. Ograjeno Sulmsko jezero večinoma v zasebni lasti v tem času ni bilo dostopno. Gosto naseljena kulturna pokrajina na stiku med Panonsko nižino in gričevjem ali hribovjem nas je navdušila. Tokrat kakšnih velikih nakupov Lipnici ni bilo in popoldan smo ob južni železnici po stari deželni cesti krenili proti Šentilju in domov.