Izlet v neznano PD ZZV Celje

IZLET V NEZNANO

Izlet v neznano je bil zadnji izlet našega društva PD ZZZV Celje v letu 2017. Ko smo se zjutraj pripeljali v kraj Kotlje na Koroškem, sta nam vodnici današnjega dne Franja in Janja razložili današnjo turo oziroma pohod, je postala vsebina izleta znana, a med potjo smo odkrivali in zvedeli mnogo stvari od vodnice Franje, za katere prej nismo vedeli. Vorančeva pot se je pričela v novo oblikovanem središču Kotelj pri kipu pobiča, avtorja Stojana Batiča. Pot nas je vodila mimo devetih točk , krajev njegovega otroštva, saj je kot odrasel človek večino let življenja prebil v tujini, oziroma po zaporih. Kot socialno občutljiv človek je postal levičar, komunist, kar je v tistih predvojnih časih pomenilo zapor ali še kaj hujšega. Kot otrok je spoznal socialne razlike v lokalnem koroškem okolju. Politično se je povzpel zelo visoko do samega Josipa Broza Tita, ki se mu je zameril zaradi druženja z mariborsko Nemko Herto Haas. Potem se je bolj posvetil pisateljevanju saj so ga v vodstvu KPJ izolirali.. Njegovo zadnje delo je zbirka 11 črtic s skupnim naslovom Solzice, to so šmarnice, ki jih je kot otrok nabral kot travniško cvetje v domači globeli, imenovani Pekel.
Videli smo na poti propadajoči turistični objekt Rimski vrelec, nekdaj priljubljeno letovišče znano po izviru čiste alkalične brezžveplene Hotuljske slatine, ki so jo priporočali ljudem proti boleznim srca in ožilja. Tudi pri Ivarčkem jezeru nisem mogel iz spletnih strani razbrati ali je v celoti privaten kompleks in kakšno besedo imajo pri tem banke. Naša pot je bila krožna in po dobrih treh urah smo se vrnili po drugi poti na Kotlje.
Franja nas je potem povabila v svoj domači kraj Vuzenico, kraj na levem bregu Drave, znan po splavarstvu, sedaj po HE Vuzenica, in končno kjer je A.M. Slomšek služboval kot župnik in šolski nadzornik sedem let. Njegov literarni opus je obsežen, tukaj v Vuzenici je uvedel slovenske nedeljske šole za domače otroke, ki med tednom niso ravno radi obiskovali nemške šole ali jih pa sploh niso. Pravo presenečenje za nas pa je bil v župnišču znameniti poslikani tramovni strop iz leta 1653. Celjani sicer v našem mestu poznamo slavni Celjski strop, ki se nahaja v stari Grofiji, a za vuzeniškega pa nisem vedel. Pozabil sem tudi ime gospoda, ki nas je vodil po župnišču in nam ga razkazal.
Po ogledu cerkve in župnišča smo se zapeljali še v Dravograd, kjer smo imeli v gostišču kosilo, pridružil se nam je pa tudi domačin s harmoniko, ki nam je zaigral za petje, poslušanje in za ples. Dan je bil lepo izpolnjen, izlet v neznano nam je ponudil veliko stvari, ki smo jih večinoma prvič videli ali prehodili.
Naj omenim, de sem se letos udeležil okoli 30 izletov našega društva, fotografiral in napisal kratek prispevek. Večkrat jih pogledam nazaj in se spomnem krajev in ljudi. Želim si, da bi tako nadaljeval tudi v prihodnje. Tudi vsem obiskovalcem strani, kjer so moje fotografije in vsem članom društva želim srečno, zdravo in veselo Novo leto 2018 !!!