Rab in Kampor

2. dan 24. 9. nedelja Rab in Kampor

Peljali smo se nekaj km mimo Supetarske Drage, kjer so bile nekoč soline do AP Rab in se peš podali v mesto. Geografsko leži na drobnem polotoku podobno kot naš Piran, je fotografirano iz vseh strani kot mesto štirih zvonikov, pa nekaj več cerkva, samostanov in renesančnih palač. Gornja, Srednja in Spodnja ulica prerežejo mesto po dolgem, ob obali pa je promenada, zasidrane so jahte, turistične barke, le ribiških čolnov ni več. Blizu parka Komrčar pa je najstarejši rabski hotel Imperial iz leta 1927, danes tudi v odličnem stanju. Rabska torta je slaščica tega kraja, slaščičarne in lokalnega muzeja ni bilo težko najti. Znamenitosti je veliko, čez 20 na karti mesta Raba, za kakšne tri ure hoje. Rab je ena izmed najstarejših občin na Hrvaškem, preko 1000 let, ni pa bil otok nikoli samostojna država. Vedno so se našli kakšni tuji gospodarji, a pred Normani jih je obranil Sv. Krištof, ki je rabski zaščitnik. Na nasprotni strani rabskega zaliva so novi hoteli in pred njimi same plaže.
Po Rabu je sledil obisk italijanskega koncentracijskega taborišča Kampor, v katerem so zapirali predvsem Slovence med 2. svetovno vojno. Plečnikov učenec arhitekt Edvard Ravnikar je narisal načrte za spominski park in ureditev tega prostora. Veliko Slovencev je tu umrlo, tudi otrok, največ v času katastrofalne poplave, saj je bilo taborišče v nižini med hribi in je bilo popolnoma zalito. Po tej nesreči so taboriščnike preselili na kopno, v Gonars in druga taborišča ob jadranski obali. Osvobojeni taboriščniki so ustanovili tudi rabsko brigado, ki se je uvrstila med tako imenovane prekomorske brigade in sodelovala pri dokončni osvoboditvi Primorske. Kakšno veliko nasprotje je med bivanjem v Kamporju tedaj med vojno in sedanjim bivanjem v turističnih naseljih !