Grgur in Goli otok

5. dan 27. 9. Sreda Grgur in Goli otok

Otoka se nahajata severno do otoka Rab, nista bila nikoli stalno naseljena, v videzu pa sta povsem različna. Grgur je zelo gozdnat, Goli otok pa je skoraj brez rastja. Že avstroogrska država je na Golem imela ruske vojne ujetnike, po 2. svetovni vojni pa je jugoslovansko vodstvo določilo oba otoka za informbirojevski zapor, Goli je bil zapor za moške, Grgur pa za ženske. Današnje obiskovalce predvsem preseneča popolna neurejenost vseh poslopij na otokih, hitro propadanje stavb, vse so močno poškodovane, okolica in notranjost pa je popolnoma zanemarjena. Le agencije in čolnarji turistom omogočajo obisk obeh otokov. Veliko več stavb je seveda na Golem, ima kar dve majhni luki in poslopja so razstresena po skoraj polovici otoka ob obali in nižinskem delu. Turistično opazovanje je lahko le bolj površno, na otoku ni nobenih obvestilnih tabel, nobenih prospektov, priporočljivo je prebrati kakšno knjigo človeka, ki je ta dva zapora preživel (Radovan Hrast, Dimitrij Žilevski in drugi…) To so lahko napisali šele v svojih poznih letih, saj so oblasti strogo prepovedale vsem zapornikom, da se po vrnitvi z otoka ne sme govoriti o tem kje so bili, izmislijo si lahko druge zapore sicer bi imeli težave v službi ali kako drugače. Za obiskovalce pa sta na otokih bili odprti dve taverni v času njihovega obiska. Naš katamaran je bil na morju stabilen, večjih valov ni bilo, polega tega pa je imel stekleno dno in smo blizu Raba skozi debela stekla na dnu ladje opazovali morsko dno. Tudi ribe so se prikazale.