Pag, Zavratnica

7. dan 29. 9. petek Pag, Zavratnica

Zadnji dan si je lahko vsaka skupina planincev po svoje oblikovala program skupno ali pa tudi individualno. Podal bom opis dneva na kratko, udeležil sem se izleta z ladjico na otok Pag, na njegov skrajni severni del. Še prej smo obpluli na Rabu zaliv Sv. Eufemije, obiskali nekaj zalivov na gozdnatem polotoku Kalifront, povsod je veliko novih turističnih objektov. Otok Pag se že vidi iz Raba, torej ni daleč in kmalu smo pripluli v njegovo najsevernejšo luko Tavernele. Kapital ladjice nas je peljal v Lunski oljčni sadovnjak, ki je nastal že v antičnih grških časih. Oljke so namreč zelo stara drevesa, ves severni del Paga je pokrit z okoli 1500 drevesi. Vmes pa uspeva še kakšen mandljevec. Po končanem ogledu smo se okrepčali v eni izmed štirih tavern v tem kraju to je luka Tavernele. Nato smo zavili proti kopnemu, ki se od tu tudi dobro vidi, saj je 145 km dolg Velebit tudi visok v povprečju precej nad 1000 metrov. Obala je strma, drobno razčlenjena, najbolj se v kopno zajeda potopljeni kanjon (ni fjord!) Zavratnica. Že v Avstrogrski so vklesali pešpot iz sosednjega Jablanca do sem, približno 2 km dolžine. Na dnu morja pa so bili vidni obrisi potopljene nemške vojne ladje, ki so jo potopila zavezniška letala v 2. svetovni vojni. Po kratkem postanku sredi zaliva je kapitan obrnil barko in peljali smo se še mimo mesteca in pristanišča Jablanac. Na skali 20 m visoko stoji najnižje ležeči planinski dom Miroslav Hirtz, imenovan po hrvaškem biologu in planincu, last PD Varaždin. Od tukaj pa peljejo planinske poti in tudi gorska cesta na prelaz Alan, in bolj oddaljeni Zavižan. Kapitan je spet obrnil barko, tokrat nazaj proti Rabu in peljali smo se po ozkem pasu morja to je med otokom Rab in Dolin, ki se imenuje Barbatski kanal. Še en lep zanimiv dan je bil za nami.