Repnice

REPNICE

Repnice so jame skopane v kremenčevem pesku, ki ga je na območju Bizeljskega naplavilo Panonsko morje pred 40 do 4 milijone let nazaj v zemeljski zgodovini. Kar je ostalo za Panonskim morjem so poleg sedimentov na vzhodu drugod še nahajališča nafte, zemeljskega plina in kamene soli. Repnice imajo ime po repi, ki so jo ljudje sv preteklosti shranjevali v njih. To pa ni bilo edino živilo, shranjevali so tudi meso, , zelenjavo, danes pa v glavnem vinske steklenice. Orodje za izdelavo repnic v vlažnem sprijetem pesku so kramp, lopata in strgalo. S samokolnico so odvažali pesek. Stroji spričo vlažnega peska repnic ne morejo izdelovati. V notranjosti repnic je 95 % vlaga in stalna temperatura 8 stopinj. Nekoč je bilo domačih repnici okoli 600, danes jih je okoli 30 pri kmetijah, 6 repnic pa je primerno za turistični ogled, za degustacijo domačih vin in doma pridelane hrane. Ko smo stali pred eno večjih repnic, nam je gospodar najprej povedal vse o repnicah, seveda mnogo več, kot je tu napisano.
Našo pot na Bizeljsko pa smo člani PD ZZZV Celje pričeli z vožnjo preko Kozjanskega in se najprej ustavili v občinskem središču, vasi Bizeljsko in v bližnjem znanem gostišču popili kavo ali čaj. Peš pa smo nadaljevali v Stari vasi na robu široke doline Sotle, ki si jo delita Slovenija in Hrvaška, saj je Sotla mejna reka. Pokrajina je vinogradniška, žal je med obnovljenimi kmečkimi hišami, tudi veliko propadlih domačij in opuščenih vinogradov. Zmerno celinsko podnebje poleg peščene zemlje in skrbne obdelave tal na ustvari res dobro vino rdeči in beli Bizeljčan, pa tudi druga. Poselitev poteka v glavnem po slemenih blagih gričev, kjer smo hodili tudi mi, bilo je vmes nekaj kratkih in strmih klancev. Mudilo se nam ni in sonce nam je omogočilo pogoste počitke za klepet, druženje in fotografiranje. Vmes je na griču bila še cerkvica Svetega Duha. Po kratkem, strmem spustu skozi hrastov in bukov gozd smo prišli v stransko dolino potoka Dramlja v istoimenski vasi. Na poti domov smo se še ustavili v Bistrici ob Sotli, kjer je bilo živahno zaradi Jožefovega sejma, kraj je prijeten in videl sem obvestilni tabli še za dve novi pohodniški poti okrog kraja. Na vožnji skozi Kozjansko je ob cesti najvišje ležeči kraj razložena vas Prevorje s cerkvijo Sv. Ane in astronomskim observatorijem na vrhu hriba. Tu je pokopan Franc Guzej, slovenski Robin Hood v 19. stoletju, in obstaja sedaj tudi njegova krožna pohodna pot. Spoznali smo veliko, zlasti tisti, ki so bili prvič na tej poti. Naslednjo soboto, pa bomo videli Jadransko morje s Sabotina, kamor nas bo pripeljal Staničev pohod. Na mestu, kjer je bilo nekoč Panonsko morje, je sedaj Panonska nižina in Donava odplavlja vse vode skozi Đerdap v Črno morje.