Trdinov vrh

TRDINOV VRH 1178 M 29. 1. 2017

Naš drugi planinski izlet v letu 2017 je bil namenjen obisku Trdinovega vrha 1178 m, ki je najvišji vrh Gorjancev, gorstva ki z juga obdaja Novomeško kotlino. S hrvaške strani se to pogorje imenuje Žumberak. Posebnost iz zgodovine so vasi uskokov na južnih pobočjih in z njimi povezana grškokatoliška (pravoslavna) cerkev. Naši učenci in dijaki pa spoznavajo ta svet najprej v Bajkah in povestih o Gorjancih, ki jih je spisal pisatelj Janez Trdina, ko se je po prihodu iz Reke (Rijeke), kjer je poučeval na Sušački gimnaziji na Trsatu ustalil v Novem mestu. Že pred sto leti pa so predlagali v Novomeškem planinskem društvu, da se najvišji vrh Gorjancev poimenuje Trdinov vrh. Na slovenski strani je glavno izhodišče pešpoti na Trdinov vrh vas Gaberje, na hrvaški strani pa vas Sošice. Tako je Trdinov vrh vedno oblegan s planinci z obeh strani in po vrhu poteka državna meja, ne da bi bila podrobno označena in je gibanje svobodno, kot da bi bili na notranji šengenski meji in ne na zunanji.
To nedeljsko jutro je bil parkirni prostor za vasjo že prepoln avtomobilov, in pot je bila dobro uhojena sicer zasnežena a spodnjem delu nič spolzka. Po eni uri vzpona smo že bili pri obzidanem kraškem studencu imenovanem Gospodična, bil je popolnoma zamrznjen. Trdina je ta izvir v eni izmed svojih 40 bajk opisal kot pomlajevalen za tistega, ki tukaj pije njegovo vodo. No mi smo se v hladnem jutru odžejali iz termosk, ki smo jih prinesli od doma seboj. Po kratkem postanku pri Planinskem domu na Gospodični, ki je na polovici poti iz Gaberja na Trdinov vrh, smo s pomočjo malih derez osvojili tudi tega, najprej odtisnili žig in se malo posvetili dogajanju na vrhu. Na vrhu sta dva sakralna objekta, na slovenski strani je cerkev Sv. Jere (hrvaško Sv. Gere), to je svetnice, ki je živela v 7. stoletju v Belgiji. Cerkev nima nobenega okrasja, saj gre za ostanke porušene cerkve že v 18. stoletju, kip Sv. Jere pa je v muzeju v Novem mestu. Več dogajanja je bilo 10 m stran na hrvaški strani, kjer je v grško-katoliški cerkvi Sv. Ilije potekala maša (vsako leto zadnjo nedeljo v januarju) za Hrvaško in Bosno. To nam je povedal naš vodnik Vlado, ki so ga novinarji regionalne Televizjie Karlovac prosili tudi za kratek intervju. To je kapela ali cerkev Sv. Ilije (svetnik je Sv. Elija – po njem poznamo Elijev ogenj, razelektritev, ki se pojavi na koncu strelovoda ali letalskih kril med poletom); Ilija je pogosto hrvaško moško ime, Makedonci pa imajo Ilinden- to je vstaja proti Turkom (Ilindenska republika). Obe cerkvi sta bili že davno porušeni, a imata povsem novo streho, pod streho pa najdejo zavetje tudi številni planinci. Če kje, potem bi na vrhu Gorjancev potrebovali nov večji planinski dom. Poleg teh cerkva je na slovenski strani še 93 m visok RTV oddajnik, ki so ga zgradili v 80 letih, in je izboljšal signal na Dolenjskem , kajti Kum s svojim oddajnikom je daleč.
Vrh Gorjancev plečat in planotast in travnat svet z lepimi razgledi, na pobočji pa je bukov in gabrov gozd , imajo pa tudi dva pragozdna rezervata.
Sneg, ki je tukaj padal, je obtičal na drevju, na vejah in deblih in vse skupaj je naredilo navdušujočo zimsko idilo. To smo pohodniki najbolj opazili in občutili. Pot je bila zasnežena, ponekod malo poledenela in priporočljive so bile dereze. Na povratku je bila topla malica v Domu na Gospodični res okusna, tukaj pa res znajo pripraviti okusen obrok. Tako dobro smo celo pot gospodarili s časom, da smo še ravno pred večernim mrakom prispeli do vasi Gaberje in se potem odpeljali spet iz Dolenjske na Štajersko.