40.pohod po mostovih Benetk

PO MOSTOVIH BENETK

Dne 15. 4. 2018 je bilo potrebno vstati zgodaj, kajti do Benetk nas je čakala peturna vožnja z nekaj postanki in do 9. ure smo se z beneškim »lokalcem« oz. Vaporettom pripeljali po kanalu Giudecca okoli mesta do Markovega trga, od koder se je začel letos že 40. Pohod Po mostovih Benetk. Krajša varianta je merila 9 km , daljša pa kar 16 km in bolj temeljito si mesta v enem dnevu ni mogoče ogledati. Da nismo zašli na poti, je skrbelo 500 prijaznih prostovoljcev, domačinov, ki so nas usmerjali na križiščih in mostovih. Naš vodnik Lojze nam je na začetku dal nekaj navodil za pohod, opisal Benetke, kasneje pa se v množici 13 500 pohodnikov nismo v skupini mogli držati skupaj, bila nas je ena sama dolga kolona. A prave težko prehodne gneče ni bilo, pot je vodila po ulicah in ob kanalih, ki so bolj redko obiskani, kamor turisti ne zahajajo, pravzaprav se zadržujejo le na nekaterih krajih, n. pr. na mostu Rialto ali na Markovem trgu.
Promet se po mestu odvija po kanalih, po katerih vozijo domačini s svojimi v glavnem motornimi čolni in s črno polakiranimi elegantnimi gondolami, kjer gondoljerji prevažajo turiste za 80 do 100 Eurov. Ob kanalih pa so pešpoti ali pločniki, kjer smo hodili mi in se vzpenjali preko najmanj 80 mostov zgrajenih iz lesa, betona ali železa. Glavna prometna žila, na kopnem bi bila to avenija, je Veliki kanal ali Canal Grande, in sem opazil, da se promet s čolni in ladjami odvija po levi strani kot da bi bili v Angliji. Vpadljivo je zelo veliko število cerkva, zelo bogato okrašenih in poslikanih, nasploh razkošno opremljenih, tu je okoli 50 župnij. V nekaterih pobirajo tudi vstopnino. Največ prostora je na nekaj širokih trgih ali Campo imenovanih, verjetno so vsi bili nasuti in poravnani. S pitno vodo so se Benečani oskrbovali iz vodnjakov na teh trgih, ki so bili tako zgrajeni, da se je v njih zbirala deževnica s streh, se tam v pesku filtrirala in ni prišla v stik s slano vodo v okolici. Na jedilniku so seveda imeli zelo pogosto ribe.
Benetke so bile v preteklosti silno močna pomorska sila, o tem pričajo tudi razkošne hiše in palače ob glavnem kanalu, kot da bi preskočili fevdalno obdobje s svojimi gradovi in kmalu razvili kapitalizem podobno kot v ostalih evropskih pristaniških mestih.
Znali so marsikaj: izdelovati steklo, čipke, papir, kovinske izdelke, odkrivati svet, če samo pomislimo na Marca Pola, ki je bil na Kitajskem kot prvi Evropejec. Njihove stvaritve so shranjene v številnih beneških muzejih, v mest sta tudi univerza in opera.
Na naši 9 in 16 km dolgi poti so nam prostovoljci ponudili tudi nekaj peciva in predvsem svežo vodo v steklenicah, kot da bi bili maratonci, no v nekem smislu smo bili, vsaj za naše vsega lepega željne oči je bilo kaj za videti. Arrivederci Venezia, grazie Lojze, Martin etc…….