Hleviška planina

HLEVIŠKA PLANINA 908 M

Tokrat smo se podali v Idrijsko hribovje, na Hleviško planino, ki je hišna gora Idrije. Pot se neposredno pričenja v mestu Idrija in v dveh variantah pripelje najprej do planinskega doma in nato imamo še 10 minut do vrha. V zraku in v tleh bila obilica vlage ampak smo bili dobro opremljeni in obuti za tako pot in ni bilo nobenih ovir. V Domu smo se okrepčali in v skozi meglico in nizke oblake krenili v dolino, naprej v dolino Nikave, ki je pritok večje in glavne reke Idrijce. Idrijsko hribovje je zelo gozdnato, gozd se spušča vse do mesta Idrija, pobočja so precej strma a lahko dostopna po gozdnih cestah in markiranih planinskih poteh. Tukaj poteka Slovenska planinska pot št. 1, Transverzala kurirjev in vezistov ter krožna Idrijsko cerkljanska planinska pot, ki obišče vse zanimive točke v krajinskem parku, pelje tudi čez Jelenk, goro ki smo jo že osvojili.
Občina Idrija ima 11900 prebivalcev, 38 naselij, polovica ljudi živi v Idriji. Idrija je najstarejše rudarsko mesto v Sloveniji, živo srebrno rudo so kopali 500 let. Rudišče meri 1500 m krat 600 m krat 400 m v višino. Ob Idrijskem tektonskem prelomu je živo srebro pred več 100 milijoni let privrelo do površja in prvi ga je našel neki škafar, izdelovalec lesenih posod, ni vedel kaj je to, so mu pa povedali v Škofji Loki. 22. junija leta 1508 so odkrili veliko živosrebrno žilo. Ta dan goduje Sv. Ahac in v kapeli Sv. Trojice v rudniku je njegov kip poleg kipa Sv. Barbare. V Sloveniji imamo pri Turjaku edino goro s tem imenom z višino 748 m. Imenovali so jo tako v spomin na zmago Andreja Turjaškega nad turško vojsko pri Sisku 22. 6. 1593.
Skoraj vse stavbe v današnji Idriji so povezane z rudnikom. Bili so trije vhodni jaški v rudnik, mi smo vstopili v Antonijev rov peš, ki je najstarejši. V prostoru imenovanem prizivnica, kjer so včasih poimensko klicali rudarje pred vhodom v jamo, če so vsi, podobno kot v šoli učitelj na začetku pouka preveri kdo manjka. Nato se je začela enourna krožna pot po tesnih rovih rudnika z razlago izkušenega upokojenega rudarja in smo samo radovedno poslušali. V Idriji so tudi skrbeli za delavce rudarje, zelo zgodaj je prišel sem zdravnik Scopoli, ki pa je hkrati bil še botanik in več v gorah kot v rudniku. Dokumentirano je bil prvi planinec, ki se je povzpel na Storžič. Kasneje je prišel še Baltazar Haquet njemu v pomoč , pa tudi on je bil bolj botanik. Ko so rudnik zapirali zaradi ekonomskih in ekoloških razlogov, so tudi zgledno poskrbeli za prezaposlitev rudarjev v ostala podjetja. Po koncu ogleda smo se odpeljali domov.
Naše tri vodnice – Irena domačinka, potem Franja in Janja so dobro poznale pot po sicer meglenih pobočjih Hleviške planine.