Kopanj

KOPANJ 11. 2. 2018

Izmed vseh krajev v Sloveniji, kjer se je naš največji pesnik dr. France Prešeren zadrževal, je hum ali hrib Kopanj na Radenskem polju še najmanj obiskan in sploh poznan širši javnosti. No, v PD ZZZV Celje smo sklenili, da uredimo tudi to in smo šli po Prešernovi poti, ki se prične v vasi Spodnja Slivnica južno od Grosuplja in pelje po obrobju polja. Radensko kraško polje je večkrat na leto poplavljeno vsaj delno in kopne poti po njem poznajo le domačini in raziskovalci krasa, kraških pojavov zlasti jam, ki jih je tu obilo. V času našega obiska je bilo povsem zasneženo in le hrib Kopanj se je strmo dvigal nad snežno belino okoliške ravnine. Pod to belino pa se je nahajala voda ali ledene plošče ali pa travnata podlaga.
Če bi tu bilo morje ali jezero, bi Radensko polje bilo stranski 4 km dolg in 1 km širok zaliv. Sedaj pa je krajinski park v ustanavljanju sredi ozemlja Nature 2000. Prešeren kot otrok je bival tu le dve leti, tu ni bilo nobene osnovne šole, danes pa je podružnica grosupeljske osnovne šole na pobočju Kopanja. Od tod pa je šel v Ribnico na Dolenjskem.
Naša zvesta članica Zdenka nam je prinesla čudovito dobro potico, nas pogostila v avtobusu, že na poti smo tako začutili, da bo izlet uspel.
Po ogledu kraja Velika Račna, Mala Račna in izvira reke Šice, smo se zapeljali še 10 km v višje ležeče Dobrepolje, ki je eno izmed največjih kraških polj Dolenjske, s 17 vasmi in zaselki, večinoma ob robu polja. Na sredini se nahaja občinsko središče Videm z lepo oblikovanim glavnim trgom in lepo cerkvijo. Glavni vhod v cerkev so lesena vrata in v obliki 8 lesorezov so vrezani reliefi cerkva in vasi Dobrepolja. S tem so prikazali, da je les glavno naravno bogastvo tega področja.
Po krožni vožnji skozi vasi v zgornjem delu smo se odpeljali proti domu po isti poti. Spoznali smo tiste dele Slovenije, ki jih veliko udeležencev izleta do sedaj še ni obiskalo.