Po Poti XIV divizije

18.02.2018 PO POTI XIV. DIVIZIJE
Čeprav je šele februar, topli dnevi kar vabijo v naravo, ne samo nas, tudi rumene cekinčke, ki jih še zebe in se vsake toliko časa skrijejo pod suho listje. Čeprav sem pred dnevi slišala, da je veliko medvedov, sem se vseeno odločila, da prehodim del poti XIV. divizije, rekla bi lahko, da je to pot spominov na otroštvo, na sadno drevje vseh vrst, ki mu danes ne vem več imena, bele, roza, rdeče češnje, gozdne jagode...posušeno seno na travniku, ki ga danes več ni ali pa je veliko manjši, še in še je lepih spominov.... Tudi hišic, ki so bile nekoč obdane z vrtovi, več ni in kmalu več nihče ne bo vedel zanje. A tako pač je...