Gračarca

GRAČARCA 3. 3. 2019

Nedelja, 3. marca je bil lep topel sončen dan in člani PD ZZV Celje smo ga izkoristili za lep planinski izlet v Podjuno, na avstrijsko Koroško. Pripeljali smo se skozi Dravograd in potem mimo Podjunskih krajev in vasi na obeh bregovih zajezene reke Drave našli Klopinjsko jezero. Jezero je kot vsa ostala koroška jezera ledeniškega nastanka in tudi tu je čelni ledenik izdolbel več kot 40 globoko kotanjo kar je za tako majhno jezero velika globina. V jezero priteče malo vode, jo malo tudi odteče, vse skupaj poteka prepočasi in morajo jezeru pomagati z umetnim dotokom sveže vode, da se plitke obale ne zamočvirijo, to bi pomenilo konec turizma. Ni bilo težko najti parkirnega mesta za naš avtobus, saj je v tem času turistična predsezona in ni bilo niti kolesarjev, niti motoristov. Hitro smo našli vstopno točko za prvi hrib, ki se imenuje Georgi Berg – Jurjev hrib z istoimensko cerkvijo s krasnim razgledom. Po kratkem odmoru smo se vrnili nazaj na sedlo in po krožni poti hodili po daljšem hribu Gracarca, v obeh jezikih ima isto ime. Na južnem pobočju je Grabalja vas, do katere nas je pripeljala strma bližnjica, a suha, pokrita z listjem in kratka. Ta pot se imenuje kulturna pot Noreia, po keltskem naselju iz železne dobe. Pred Rimljani so namreč Kelti naseljevali celoten koroški prostor. Pot okoli jezera ima promenaden značaj, nudi pa lep pogled na jezerske bregove, polne lesenih pomolov, ki služijo kot plaža bolj kot pristani za čolne, ki jih spričo majhnosti jezera tukaj ni. Jezero je dolgo le 1800 m, za tekme s čolni pa bi potrebovali vsaj 2300 m kot imamo to srečo na Blejskem jezeru.
Pot nazaj nas je peljala še skozi Pliberk, star srednjeveški trg z mogočnim gradom, starimi meščanskimi stavbami, a je oživljen z umetniško galerijo Werner Berg, s Trgom Evropa, s Parkom religij, najnovejša pridobitev pa je Pasaža citatov (Zitaten Pasage), delo iznajdljivega občana živečega tukaj. Nekaj lokalov je bilo odprtih, skodelico kave se je dalo dobiti in potem smo se odpeljali domov.