Križevnik

KRIŽEVNIK 1909 m

V nedeljo, 13. oktobra 2019 smo se planinci PD ZZV Celje podali na planinsko turo v Savinjske Alpe. Peljali smo se po Zgornji Savinjski dolini do Luč, zavili v dolino Podvolovljek in na križišču s kažipoti zavili po asfaltni in tudi makadamski cesti na planino Ravne na višini 1300 m. To je ena izmed pašnih planin Dleskovške planote, ki meri 20 km2 in je kraška, porasla z iglavci, poseben značaj dajejo jesensko obarvani macesni. Živine kmetje na planinah niso imeli več, bila pa je odprta pastirska koča na Ravneh. Na nekaterih napisnih tablah je še napis Lučka koča. Napis je zavajajoč, koče ni več. Za Novo leto 1945 so jo požgali nemški okupatorji. Planota seveda ni ravna, se pa enakomerno vzpenja proti goram Križevnik, Poljske device in izstopajočemu Velikemu vrhu, dvatisočaku z 2110 m višine. Najbolj popularen je Križevnik. Je tudi lahko dosegljiv in ima lep razgled na Savinjske Alpe, izstopa atraktivna Ojstrica. Naša kolona se je pomikala po dobro uhojenih a nemarkiranih poteh, precej zavitih spričo kraškega terena v stilu malo gor, malo dol. Ob poti so povsod skalnati možici, ki so jih v preteklosti postavljali pastirji in lovci, da se ne bi izgubljali v labirintu Dleskovške planote. Na Križevnik smo seveda prišli vsi, potem pa smo se razdelili na dve skupini in prva je šla na daljšo krožno pot preko Velikega vrha. V našem alpskem svetu, mislim da ni veliko vrhov s tako široko ravno planoto na vrhu kot je Veliki vrh. So pa poti navzdol in navzgor sorazmerno strme, polne skalnatih rogljev, kamenja, grušča, a niso predolge. Po spustu z Velikega vrha smo naleteli spet na markirano pot ki pelje iz Raven na Korošico in po njej smo se okoli gore Dleskovec vrnili na Ravne. Zadnji kratek počitek je bil pri spomeniku padlim partizanom.
Na tej turi so nas varno in zanesljivo vodili: naši vodnici Franja in Janja ter vodnik Franjo. Janji smo ob kocu še čestitali za rojstni dan, ji zaželeli še veliko takšnih poti kot je bil današnja.