Pohod na Štampetov most

POHOD NA ŠTAMPETOV MOST 13. 4. 2019

Spominski pohod na Štampetov most je posvečen splošni stavki železničarjev Slovenije 15 .aprila 1920 leta. Letos je bil organiziran že 40. Pohod po vrsti in železnice so pohodnikom ponudile močno znižano ceno prevoza, vožnjo z muzejskim vlakom od Ljubljane do Verda in pogostitev na postojankah na poti. Južna železnica je v te kraje prišla l. 1856, ko je bil zgrajen borovniški viadukt preko doline Borovniščice, dolg 561 m, visok 38 m in je imel 24 stebrov. Leto dni kasneje so dokončali še Štampetov most, ki je 155 m dolg in je bil zgrajen nad kraško suho dolino brez reke spodaj. Na njem poteka gost promet tovornih vlakov za luko Koper, pod njim pa je speljana avtocesta. Borovniški viadukt je bil zrušen takoj ob začetku vojen in okupator je zgradil 5km daljši obvoz okoli borovniške doline, kjer proga poteka še sedaj. Štampetov most pa je bil večkrat miniran s strani partizanov in bombardiran z letali s strani zahodnih zaveznikov. Po njem je namreč potekal prevoz nemškega vojaštva iz vzhodne fronte na italijansko fronto, potem ko je Italija 1943 izstopila iz vojne. Nemci so celotno južno železnico opremili z bunkerji, kjer so bile tudi domobranske posadke in progo so ponoči osvetljevali.
Še nekaj besed o stavki železničarjev. Dr. Anton Korošec, edini slovenski minister v jugoslovanski vladi je železničarjem znižal plače, ukinil socialno in bolniško zavarovanje, nekatere preselil v nižje plačne razrede. Stavka železničarjev je bila tako splošna, tridnevna in temeljita, promet je bil zaustavljen. Okoli 3000 železničarjev je korakalo v Ljubljani po Zaloški cesti proti središču mesta, na nekem mestu so začeli nanje streljati orožniki in bilo je 13 mrtvih, med njimi en petletni otrok. Na tem mestu je danes v Ljubljani postavljen tudi spomenik. Za dan slovenskih železničarjev pa je od leta 1996 določen 2. junij, obletnica ko je leta 1846 pripeljal prvi vlak na slovensko ozemlje (preko Šentilja v Maribor). To je bila in je še Južna železnica, ki jo je A O zgradila v 15 letih od Dunaja do Trsta. 15. april pa je spominski dan (stavka).
Naš pohod se je v bistvu začel v Ljubljani, ko smo se vkrcali na muzejski vlak, ki je ustavil na novih postajališčih Ljubljana Tivoli in Vič, potem še na postaji Brezovica, v dveh krajih na Barju Notranje Gorice ter Preserje, v Borovnici, povsod se je vkrcalo še precej pohodnikov in izstopili smo na Verdu, kjer sicer potniški vlaki ne ustavljajo več. Ni potnikov, kraj Verd je spodaj pri Vrhniki. Na Verdu pa je sicer velik kamnolom, kjer železnice pridobivajo gramoz, ki ga na veliko uporabljajo za obnovo tirov, proge, ki poteka ravno sedaj, tudi v in pri Celju. Po cesti smo šli do Štampetovega viadukta oz. mostu, hrup vlakov in avtov se sliši daleč naokoli, potem pa smo se obrnili proti notranjosti, šli v svet kraških gozdov, videli uničenje zaradi žledu, se okrepčali na več postojankah, fotografirali, se družili in krožna pot nas je pripeljala do večjega kraja Borovnica. Kraj ima seveda novo železniško postajo z dvema peronoma in vkrcali smo se na vlak Pohorje express, ki je pripeljal iz Kopra !!? (Divače) in nadaljeval vožnjo skozi Ljubljano, Celje, Pragersko, Mursko Soboto do Hodoša. Bil je lep dan !!