Tošč

TOŠČ 10. 3. 2019

V nedeljo, 10. marca smo se člani PD ZZV Celje odpravili v Polhograjsko hribovje, imenovano tudi Polhograjski Dolomiti, čeprav tukaj dolomit še zdaleč ni edina kamenina. Vstopna točka v hribovje je jarek potoka Ločnica, ki pri vasi Sora priteče na Sorško polje. Pri Legastji smo zavili v strm hrib in prišli do prvega etapnega cilja to je bil Mihelčičev dom na Govejku, ki ima značaj planinskega doma.
Od tod je bil lep razgled na hribovje, na samotne kmetije na njem, na cerkvice na vrhu vzpetin. Polhograjsko hribovje ima pobočja z velikim naklonom, zato je izpostavljeno eroziji, odnašanju tal, tem bolj ker tukaj pade veliko padavin, vode pa odtečejo proti vzhodu proti Ljubljani. Nato nas je dolg greben pripeljal na najvišji vrh tega hribovja Tošč, na katerem se je gnetlo planincev od vsepovsod. Ker je vrh precej izpostavljen, je bilo tudi zelo vetrovno, no takšna vremenska situacija je pokrivala ta dan velik del Evrope. Samo eno uro smo še potrebovali do skalne piramide Polhograjske Grmade. Planinske poti so povsod lepo označene, tudi nadelane s stopnicami, žično ograjo, tokrat pa je bila pot suha in smo lahko hitro napredovali. Od razgledne Grmade smo zadnji del hitro prehodili do hribovske vasice Topol, starejše ime za to vas je Katarina nad Ljubljano. V tukajšnjem gostišču smo se okrepčali z domačimi dobrotami.
Polhograjsko hribovje je krajinski park, eden izmed mnogih okoli Ljubljane ( Rašica, Šmarna gora, Ljubljansko barje, Zajčja dobrava). S tem želijo preprečiti širjenje nedovoljenih gradenj hiš, vikendov in zaščititi redke rastline. Tukaj je to Blagajev volčin. Prebivalci živijo v samotnih kmetijah od gozda oz. prodaje lesa in drv, goveje živine in tudi od kmečkega turizma. Pomembno za življenje tukaj je tudi obstoj podružnične osnovne šole Topol. V hribovju je vedno veliko enodnevnih obiskovalcev in tudi mi smo bili to nedeljo med njimi. Fotografije povedo veliko o pestrosti tega sveta.