Trebni vrh

TREBNI VRH 17. 3. 2019

Končno je tudi napočil zadnji dan pred deževjem, ki ga imamo danes v ponedeljek, nedelja, 17. marca in na poti smo bili po dolini Save do Sevnice in zavili desno v dolino Mirne, ki je tretja najdaljša reka na Dolenjskem za Krko in Temenico. Mirenska dolina je dolga okoli 35 km po njej poteka železnica in cesta, ki povezujeta Posavje z AC in dolenjsko železnico. Železnico od Trebnjega do rudnika rjavega premoga v Krmelju so v 19. stol. zgradili za prevoz tega goriva, danes se pa po njej peljejo le vozači dijaki in delavci ob delavnikih. Ob sobota in nedeljah vlak ne vozi. V dolini so trije večji kraji: Mokronog, Šentrupert in Mirna, ki so tudi samostojne občine, nastale z izločitvijo iz nekdaj velike občine Trebnje. Najbolj urejen kraj se mi je zdel Mokronog, Mirna leži ob glavni cesti, kjer sta dva znamenita vendar ozka kamnita mostova in danes sta prometni problem. Šentrupert pa je odmaknjen od železnice, glavne ceste, nima tovarn, zato pa ima velik muzej kozolcev na prostem. Pridevnik slovenski pred kozolcem niti ni potreben, saj izven slovenskega ozemlja kozolcev v Evropi ni, so torej tipična slovenska kmečka stavba, namenjena sušenju sena, a danes so kozolci bolj garaže za kmetijsko mehanizacijo, saj kmetje seno balirajo.
Trebnje je eden izmed večjih krajev med Lj. in Novim mestom, že vojaška postojanka v rimskih časih, danes pa znano po tovarni Trimo in po istoimenskem kvalitetnim rokometnem moštvom, ki igra v 1. slovenski ligi. Mesto leži v dolini reke Temenice, ki je reka ponikalnica, saj dvakrat ponikne in pride na dan predno se izlije v Krko. Slikarji naivci in samorastniki so tukaj našli svoj razstavni prostor v galeriji.
Tu je bil rojen in je živel pisatelj Pavel Golia, sedaj je v tej veliki stavbi ob glavni cesti knjižnica, Golia je bil ravnatelj gledališča Drama v Ljubljani še v času, ko je Ivan Cankar pisal svoje drame in so mu jih uprizarjali v Drami. Pred župno cerkvijo sta kipa dveh škofov iz različnih obdobij, to sta Alojz Šuštar in škof misijonar Friderik Irinej Baraga. Misijonaril je v Severni Ameriki pri Indijancih v območju države Michigan.
Naš izlet se je torej začel in tudi končal z ogledovanjem teh krajev in posebnosti v njih, seveda pa je bil naš planinski cilj vzpon na goro, bolje rečeno hrib Trebni vrh, ki sicer služi meščanom Trebnja za rekreacijo ob koncu tedna. Severna pobočja so gozdnata, celo dve kraški jami sta tu, vrh je širok, a južna pobočja so poseljena, tu so tipične majhne dolenjske vasi in po označeni poti smo pripešačili v Dobrnič, vas v manjši kotlinici, odmaknjena od glavnih prometnih tokov. Spomenik in plošče z imeni padlih nas spominjajo na težke dni 2. svetovne vojne. Trebni vrh ni bilo težko osvojiti, na poti navzdol je lep razgled na skrbno obdelano dolenjsko podeželje, ljudi pa v krajih in večjih naseljih ni bilo videti. Mogoče pa so gledali televizijo.
Po isti cesti ob rekah Mirna, Sava in Savinja smo se potem vrnili v Celjsko kotlino. Dolenjska je postala dežela pohodništva, tudi za nas člane PD ZZV Celje.