Po gričih okrog Šmartnega v R. d.

Izhodišče ture je bilo v Šmartnem v R. d. (315 m). Prvi "obisk" je bil namenjen bližnjemu Reseniku (514 m); sledilo je nadaljevanje poti na Goro/Šentjungert (569 m), kjer stoji cerkev sv. Kunigunde (14. stol.). Naslednji cilj je bil Strgarjev vrh, ki leži v bližini meje z občino Dobrna. Pot je vodila nad Zavrhom pri Galiciji do Rup in nato na Strgarjev vrh (ok. 630 m). Čeprav je vrh najvišji v bližnji okolici, na topografskih kartah ni označena njegova nadmorska višina. Njegov "sosed" je Aleksandrov vrh (606 m), ki je v bistvu samo "rama" Strgarjevega vrha.
Nad zaselkom Lanšperk oziroma Rupe se nahajata dva vrhova: brezimni vrh (551 m), ki ga bližnji domačini imenujejo "Aleksandrov vrh", in pa Lanšperk (539 m), na katerem je v srednjem veku stal grad Ranšperk, nem. Rabensberg, ki se v listinah omenja že v 12. stoletju in je bil v posesti Krške škofije; upravljali pa so ga ranšperški vitezi. V 14. stoletju so grad, skupaj z gradovoma v Lembergu in Dobrni, imeli v posesti Ptujski grofje. Leta 1452 so Celjski grofje grad porušili (požgali), ki nato ni bil obnovljen. Do danes je ostalo zelo malo ruševin nekdaj mogočnega gradu, vendar pa so se ohranile legende, ki govorijo o njegovi veličini. Ena od njih pripoveduje, da je bil Lanšperk povezan s Strgarjevim vrhom "z visečim mostom, izdelanim iz ustrojenih volovskih kož"...Druga govori, da so grad Lanšperk s Strgarjevim vrhom povezovale tlakovane poti, po katerih se je sprehajala grajska gospoda...Med obema vrhovoma pa naj bi bili tudi "čudoviti grajski vrtovi"...
Greben "gričkov" se od Lanšperka nadaljuje z Rigljem (536 m), ki je dominatni vrh nad Šmartnim v R. d.. Od Riglja do Gradišča (419 m) nad zaselkom Otemna je še več brezimnih vrhov, ki pa niso označeni na kartah. Na Gradišču naj bi v srednjem veku prav tako stal grad.
Konec ture je bil na izhodišču v Šmartnem v Rožni dolini. Hoje je bilo za dobrih pet ur; pot pa je bila dolga 13 km.

LP Franci Hovnik