Bohorska slapova

V planu je bila celotna pot, a se žal ni čisto izšlo, kajti za pohod se je treba dobro pripraviti, četudi se zdi vse enostavno in razumljivo. Parkirala sva na Jablanci in se ob toku potočka spustila v dolino in se po moji zaslugi obrnila, kajti v mojem spominu je ostal slap v hribu in ne v dolini. Zato sva se najprej napotila do slapu Ubijavnik, naprej do partizanske bolnice in mimo Petrove skale in Okna do koče na Bohorju. Že dolgo nisem bila na Plešivcu in na tistem prostranem travniku, kjer smo nekega davnega leta osnovnošolci imeli športni dan. Spomini pač, lepi, nostalgični....Pot do Jablance je lepa, kratka, zato sva poiskala še slap Bojanca, do katerega pa vodi pot, ki je dovolj adrenalinska in je bilo treba malo bolj paziti, kajti ponoči je deževalo in kombinacija blata in vode na kamenju in skalah ni nič kaj prijetna. A gre, saj so v pomoč stopnice in jeklenice.