Najin cilj je bil Javorov vrh, a na
koncu naju je premamil Hudičev boršt, ki se je prikazoval daleč tam v
daljavi, videti pa je bilo, kot da preko travnikov ni nobene poti. Ker
je bil lep dan, dovolj časa, sva iz Preddvora mimo Sv. Jakoba, preko
Potoške gore in Javorovega vrha nadaljevala do tiste gozdne zaplate
sredi travnikov "Po
legendi sta se za gozd na Zaplati prepirala dva kmeta. Eden od njiju je
v jezi vzkliknil: »Hudič naj ga vzame!« V trenutku so se besede
uresničile in peklenšček je z gozdom na hrbtu zdirjal proti goram. Ko je
prišel do sredine, je pri sv. Jakobu zazvonilo. Hudič je izgubil moč in
spustil breme sredi hriba. "
Od zavetišča Hudičkov
boršt pa ni več daleč do doline. Lepa krožna pot.