Javornik
Na prvi pomladni dan sva se po nemarkirani poti, kjer ponavadi ne srečamo
 nikogar,  odpravila na Javornik, najvišji vrh Bohorja, ki nam je najbližji.
 Od glavne ceste do vrha je dve urci lepe hoje. In tam še vedno cvetijo
 norice, zvončki, tu in tam še najdemo jarice, je pa mir in tišina sredi
 Bohorskih gozdov.  Narava je vedno lepa, kmalu bo vse zeleno in upamo, da
 bo takrat tudi virus omagal in bomo spet lahko hodilo po naših gorskih
 poteh. Do koče nisva niti šla, saj sva predvidevala, da je zaprta kot bi
 naj bilo. S tistimi redkimi planinci, ki so bili na vrhu, pa smo se le od
 daleč pozdravili, saj smo se že navadili dejstva, da je lahko vsakdo med
 nami prenašalec bolezni.


























