Javoršica

Odprle so se občinske meje in zdelo se je, kot da ne vemo več, kam naj gremo. Na Javoršici že dolgo nisva bila in sva predvidevala, da so naredili novo pot, a žal je bila le obrnjena tabla, zato sva šla malo naokrog. In ni nama bilo žal, spoznala sva še delček nepoznane, lepe Kozjanske pokrajine, videla zapuščene kmetije, hiše bogatih ali revnih, bili so nekoč, srečni, nesrečni, a od enih in drugih so ostale le ruševine. Partizanska bolnica nas je sprejela v tišini gozda, ujela sva še nekaj sončka, nato pa je zagrmelo.