Kope

To je pa takrat, ko v lepem dnevu ne želiš samevati doma in se sprehajaš po Kopah; od Partizanke, preko Velike Kope, kjer postajaš pri energetskih točkah in ugotoviš, da se ponavljajo, (nič hudega, energije ni nikoli preveč), do najvišjega vrha Pohorja, Črni vrh, kjer mi je črna vrana prijazno pozirala in naprej do Ribniške koče, ki je bila letos odprta, saj so imeli otroci tečaj. No, po lastni sledi je bilo treba priti nazaj na izhodišče, saj so temni oblaki tu in tam že grozeče prekrili modrino neba. Lepo sem izkoristila dan, ko nekateri smučajo, tisti pa, ki te veščine ne obvladamo, pa samo hodimo, četudi samo v svoji družbi. No, tudi to je nekaj.