Šmohor

Še en prazničen dan je ostal in ker je bil še živ spomin na lanski prvomajski pohod na Šmohor, smo se odločili za družinski pohod, saj so ukinili meje med občinami in spet smo se lahko odpeljali iz (pre)male kozjanske občine. Lani je bila na hribu množica, letos pa le peščica ljudi. Tudi čevapov in golaža ni bilo, le pijača. A nič zato. Sprehodili smo se do cerkvice in šmohorskih lip in nato zavili po neoznačeni poti na lovsko kočo. Kot v pravljici in davnih časov je bilo, mir, tišina, cvetoče jablane, sami kot v izolaciji. Lepo je bilo!