Zimski pohod na Dobrovlje


Vabilo

ZIMSKI POHOD NA DOBROVLJE

Novoletni prazniki so bila prilika za številne zimske pohode v Sloveniji, planincem in pohodnikom je bilo tudi zelo naklonjeno vreme. V jutranjem mrazu in slani, ki je pokrila zimske travnike smo se zbrali pri velikem dolgem kozolcu na koncu vasi oziroma trga Braslovče. Braslovče so samostojna občina, nastala je leta 1988 po razpadu občine Žalec. Braslovče pa so dobile trške pravice že v srednjem veku in podelil jih je grof Herman 1. Celjski. Od leta 1962 se vsako leto drugo nedeljo v avgustu tukaj odvija hmeljarski praznik, na katerem izvolijo hmeljsko prineso in hmeljskega starešino za tekoče leto. V četrtek 2. januarja smo se pa pri kozolcu zbrali planinci raznih planinskih društev predvsem pa planinci PD Telekoma Celje in PD Braslovče, pa tudi ostali pridruženi in domačini. Kolona je krenila mimo Braslovškega jezera potem strmo po vzhodnih pobočjih planote Dobrovlje, kjer je najvišji vrh Bezovec z 857 metri. Pod njim se nahaja Dom gasilcev, ki nas je planinke in planince prijazno sprejel, nas pogostil in tudi pogrel. Sicer se je pa tudi zunaj ogrelo in sonce je toplo sijalo. Dobrovlje so močno zakrasela kraška planota, zelo razgibana, vendar tudi poseljena s kmetijami, usmerjenimi v živinorejo in gozd. Številni so kozolci in kašče. Šli smo tudi mimo kmetij, ki so bile med vojno s strani okupatorja uničene in požgane, ker so dajale zavetje partizanom. Dobrovlje je zelo dobro prepredeno s cestami, dostopno iz treh dolin, veliko je tudi vaških poti, bližnjic, tukaj čez pelje Savinjska planinska pot in verjetno še katera. Po eni izmed bližnjic smo jo strmo navzdol ubrali do obnovljenega gradu Žovnek. Pravzaprav je nenavadno da za slovensko zgodovino tako pomemben grad obnavljajo sami domačini iz TD Braslovče in občina Braslovče. Pri tem so v zadnjih 20 letih bili zelo marljivi in uspešni, skozi grad vstopamo skozi mogočen portal in potem imajo v stolpu tudi že urejene notranje prostore. Po ogledu gradu smo se pod vodstvom in ob razlagi domačina, žal sem pozabil njegovo ime, bili smo tudi pogoščeni na njegovem domu, napotili spet ob vznožju Dobrovelj v Braslovče, kjer so nas pri kozolcu in drugod pričakali naši avtomobili.