Dobrovlje - Grmada

DOBROVLJE - GRMADA 20. 9. 2020

Člani PD ZZV Celje smo se v nedeljo dne 20. septembra 2020 podali na Dobrovlje in Grmado na Dobrovljah. Dobroveljska planota je skrajni jugovzhodni del Kamniško-Savinjskih Alp, je geološko nadaljevanje Menine planine od katere jo loči preval Lipa. Višina planote ni velika – med 700 in 100 metri. Najvišji je Tolsti vrh – 1077 m. Dobroveljsko planoto obdaja nizki svet Savinjske doline, Zadrečke kotline, Vranskega kota, zato daje vtis mogočnega izstopajočega gorstva. Ime je dobila planota po stari slovanski besedi za hrast to je »dob« . Med kameninami prevladujeta apnenec in dolomit. Planota ima kraške pojave: globoke in plitke vrtače, suha podolja, uravnave, pomanjkanje tekočih voda in številne kraške jame, ki jih je najprej opisal Fran Kocbek, odkritelj Savinjskih Alp. Planota je poseljena predvsem v vzhodnem delu z uspešnimi hribovskimi kmetijami, živina se pase vsepovsod kjer so travniki in pašniki, ta hribovska vasica samotnih kmetij se imenuje Čreta, po mokrotnih travnikih ki so tu.
Med 2. svetovno vojno je bilo to ozemlje zatočišče partizanov, tu so se formirale čete, brigade, blizu zavednih slovenskih kmetij. Nemški okupator je mnoge kmetije požgal, izvajal hajke po planoti, številni spomeniki in obeležja spominjajo na to veliko obdobje naše polpretekle zgodovine. Planota je dobro prepredena s potmi, kolovozi, cestami, nekatere so asfaltirane čisto do vrha, markirane so poti Savinjske planinske krožne poti.
Mi smo kmalu prispeli do Doma na Čreti na robu južnega pobočja Dobrovelj, popili jutranjo kavo ali čaj in krenili po markiranih poteh mimo dveh cerkva na Grmado, ki je eden izmed Dobroveljskih vrhov. Daljši postanek smo imeli pri Domu borcev in potem smo poiskali pot do gradu Žovnek, kjer se je začelo življenje Žovneških grofov. Grad obnavljajo prizadevni prostovoljci občine Braslovče, pod katero sodi ta lepo obnovljeni grad. Naš avtobus nas je pričakal pod gradom in do doma nismo imeli daleč.