Krakow

4. dan, sreda 29. 7. Krakow

Krakow je eno najlepših mest v srednji Evropi, stari kulturno, šolsko središče države in predvsem kraljevo mesto. Kraljeva družina iz dinastije Piastov in po njihovem izumrtju Jagieloncev je živela tukaj in vladala deželi, ljudem, ki so bili razdeljeni na stanove : duhovščina, plemiči ali poljska šlahta in navadno ljudstvo – kmetje. V katedrali v Wavlu, tako se namreč imenuje grad, je pokopana tudi Ana Celjska, poljska kraljica od 1403 do 1416. Po srečnem naključju je hči Viljema grofa Celjskega in Ane Poljske postala poljska kraljica in kneginja Litve. Umrla je mlada v letu 1416, rojena pa je bila l. 1381 v Celju. Pri nas so jo bolj malo omenjali vsekakor manj kot Barbaro Celjsko, ki je tudi bila kraljica. O fevdalni dobi se ravno nismo pretirano veliko učili, poznamo jo po izreku »Grad gori, grof beži, vino teče naj, če teče kri«! Ampak Celjani smo se v preteklosti zapisali v Evropsko zgodovino. In v Celju se je oglasil tudi sedanji poljski predsednik Duda in si ogledal muzej, on ve za celjske grofe. Sicer pa je v Krakowu veliko stvari vrednih ogleda, mnoge so na posnetkih današnjega dneva. Če ste v tako lepem mestu, se izplača biti pokonci od ranega jutra do poznega večera. Krakow je bil mejno mesto, trdnjava v času Avstro Ogrske do razpada l. 1918, to se pozna na njegovi arhitekturi. Lokali so podobni tistim na Dunaju in Pragi, fasade mestnih palač pa tudi. Slovenci in del Poljske do Krakow smo torej do razpada A O živeli v isti državi. Poljaki so lahko študirali doma v Krakowu na stari Jagielonski uneverzi, mi pa smo morali na Dunaj, morda je tudi kdo študiral v Krakowu – ne vem. Omeniti moram še poljskega papeža Janeza Pavla II, ki je tu veliko let živel, študiral, postal kardinal in kot papež se je devetkrat vrnil v mesto in pozdravil rojake skozi okno stavbe, ki je še danes posebej označeno z njegovo podobo.