Kapunar

KAPUNAR 1051 m

Planinke in planinci PD ZZV Celje smo v nedeljo 9. februarja 2020 osvojili Kapunar, ki je s 1051 metri eden višjih vrhov Kozjaškega hribovja med Mariborom in Dravogradom na levem bregu reke Drave. Peljali smo se mimo Dravograda, Mute in Vuzenice ter na začetku Radelj zavili po široki cesti in se pripeljali do 662 m visokega Radeljskega prelaza. Sedaj na njem samevajo objekti nekdanjega mejnega prehoda. Številni planinski kažipoti pa pohodnike usmerjajo na pot čez Kozjak ali pa na Koroško planinsko pot. Pot nas je peljala po grebenu skozi iglasti gozd do višine nekaj nad 1000 metri. Na levi smo lahko videli avstrijsko Štajersko, na desni pa Pohorje, ki je po zgradbi in površju zelo podobno Kozjaku. Na avstrijski strani meje smo prišli do koče Kapunar, naredili kratek postanek, in kmalu nato smo se znašli na sončni strani Kozjaka, to je že v Sloveniji pri nekdanji obmejni stražnici (karavli), kjer so nas naši planinski kolegi in kolegice našega društva lepo pogostili, poskrbeli za presenečenje. Odtisnili smo tudi žig dveh transverzal v knjižice in krenili proti Dravski dolini, kamor se stekajo vode iz južnega pobočja Kozjaka, s severnega pa tečejo v reko Muro. Izbrali smo pot, ki nas je pripeljala do starega gradu Radlje ali nekdanji Mahrenberg, ki je bil ustanovljen leta 1220. Leta 1697 je strela močno poškodovala grad in od tedaj je grad propadal. Ostanki gradu so sedaj zaščiteni in pot nanj je opremljena. Ta pot nas je pripeljala naravnost v mesto Radlje ob Dravi s 2600 prebivalci, ki se je razvilo ob robu rodovitnega radeljskega polja. Zelo so opazne hmeljske žičnice, dobro uspeva tudi hmelj. Na Kozjaku pa zemlja ni preveč rodovitna, primanjkuje apnenca, zato so hribovske kmetije usmerjene v pašno živinorejo in gozdarstvo. Planinskih koč tukaj na naši strani ni, a pot v dolino je sorazmerno kratka. Radlje so se razvile ob Dominikanskem samostanu, ki so ga jožefinske reforme že pred 300 leti ukinile, od tedaj počasi nazaduje, sedaj v njem prebivajo stranke ob precej nizki najemnini. Samostan iz mesta ni viden, kipe so pa prenesli v bližino župne cerkve. Na veliki skali ob vhodu v mesto je Kalvarija, poleg nje pa dvorec v katerem je muzej, ki je enota Koroškega muzeja Ravne. Nahaja se v angleškem parku. V centru Radelj je najlepša stavba z bogato okrašeno fasado mestna hiša, kjer je tudi Dom obrtnikov. Glavna cesta je tu razširjena in daje vtis trga, ki je nastal v srednjem veku. Na spomeniku ob glavni ulici je napis Prežihovega verza »Ne boste nas, nikoli nas ne boste« iz njegovih Samorastnikov, izžareva uporen koroški značaj. Sprehodili smo se skozi lepo urejeno manjše koroško mesto in se po popoldanski kavi poslovili od naših planinskih kolegov iz Koroške in od vodnice Franje, ki nas je peljala po teh lepih koroških hribih. Me vožnjo proti Savinjski dolini so naš vodniki obvestili o naslednjem nedeljskem pohodu, ko se bomo sprehodili po planoti Dobrovlje med Nazarjami in Vranskim in tudi ta pot bo lahka.