Kettejeva pot

KETTEJEVA POT 7. 8. 2020

Kettejeva pot je spominska pešpot posvečena pesniku, ki jo je ob 130. obletnici pesnikovega rojstva – leta 2002 – odprlo Društvo Kettejeva pot. Pot nas pelje iz Ilirske Bistrice v osrčje Brkinov do vsi Prem na vrhu hriba. Jaz sem jo zaradi prevoza z vlakom prehodil v obratni smeri. Nadomestni avtobus od Pivke do Ilirske Bistrice me je odložil ob glavni cesti v kraju Spodnja Bitnja, pri mostu čez Notranjsko Reko. Prvi in edini vzpon je bil na vrh hriba, na katerem leži slikovita vas Prem, kjer na eni strani kraljuje lepo ohranjen grad, na drugi pa cerkev Sv. Helene. Grad je bil odprt, je zelo lepo vzdrževan v treh nadstropjih je več razstav in razgled z gradu je čudovit. Na sosednjem hribu se grad Šilentabor ni ohranil, so samo ostanki nekdanjega zidovja. Prem se že nahaja v osrčju Brkinov, kjer so med vzpetinami številne senčne doline, primerne za pohode. Od gradu Prem je me pot peljala mimo Novakovega mlina, še nekaj vasi do Ilirske Bistrice, kjer se pri OŠ Dragotina Ketteja zaključi. Pot nima žigov, postavljenih je bolj malo kažipotov, vendar je ni težko najti. Še pred najhujšo vročino sem pot zaključil ob 14. uri pri železniški postaji Ilirska Bistrica.
Kette je bil ob Cankarju, Murnu in Župančiču eden od štirih stebrov slovenske moderne. Bil je pesnik ljubezni do življenja in človeške pokončnosti. Rojen je bil na Premu v učiteljski družini. Ko je bil Dragotin mlad 15 let, mu je umrl oče, zato je njegov stric zanj plačeval šolnino, a pomoč mu je odrekel po objavi satiričnih verzov o ljubljanskem škofu Missiu. V Novem mestu je potem končal gimnazijo. Želel je nadaljevati študij na Dunaju, a je moral k vojakom v Trst, zbolel je za tuberkulozo. Odšel je v Ljubljano kjer je živel v sirotišnici v ljubljanski Cukrarni in leta 1899 tam umrl star komaj 23 let. Po njegovi smrti je Ivan Cankar zapisal «Le malo ljudi se zaveda, da je bil mladenič največji talent, ki smo jih imeli po Prešernu.«