Rudnica

RUDNICA 12. 7. 2020

V nedeljo, dvanajstega julija 2020 smo se člani PD ZZV Celje peljali na Gorenjsko, v Bohinjski kot, na sam rob Triglavskega narodnega parka. Po gorenjski avtocesti in po ovinkastih, zelo prometnih cestah smo se pripeljali po dolini Save Bohinjke do vasi Stara Fužina, pod Fužinskimi planinami, ko so del visoke kraške planote Pokljuke. Naš cilj je bila gora Rudnica, 946 m visok hrib, ki se dviguje med Spodnjo in Zgornjo Bohinjsko dolino. Pri Bohinjski Bistrici se dolina Save namreč razdeli na zgornjo in spodnjo. V zgornji dolini so vasi Stara Fužina, Srednja vas, Bohinjska Češnjica in Jereka. Reka Ribnica teče po tej kratki dolini, pri Stari Fužini se izliva v reko Mostnico, ki priteče iz doline Voje, le-ta pa teče naprej v Savo. Hitre, deroče reke so stoletja zagotavljale poleg lesa glavni energetski vir za dejavnosti kot so mlinarstvo, žagarstvo, kovačije in fužine za pridobivanje železa. Stara Fužina je značilna po svojih lesenih kozolcih na obrobju vasi, ki pa so bolj skladišča lesa za kurjavo kot za seno. Kraj je bil poln obiskovalcev, več seveda Slovencev v teh časih kot tujcev. Domačini sobe na veliko oddajajo, pa tudi cele apartmaje. Mi smo iz jedra vasi od cerkve Sv. Pavla krenili proti Rudnici in po udobni lahki poti tudi dosegli vrh po eni uri in pol. Vrh je razgleden predvsem na severno pokljuško stran, med vzponom pa se je pokazalo tudi Bohinjsko jezero, Komna, Pršivec in Spodnje Bohinjske gore. Veliko njih smo že prehodili na naših društvenih izletih. Pot v dolino smo ubrali po svoje, med drevjem, po mehkem terenu, iščoč stalno pot in hitro smo se spustili v dolino. To pa še danes ni bilo vse. Zapeljali smo se mimo Bleda do kraja Spodnje Gorje, kjer je sedaj vhod za turiste v Blejski vintgar, sotesko v obliki črke Y (ipsilon) v prečnem prerezu. O nastanku nam pove ena izmed sličic v albumu. Sedaj je pot skozi Vintgar enosmerna, vstopa se na blejski strani in izstopa na jeseniški. Pohodniki se na galerijah ne srečujejo več. Poskrbeli so tudi za javni prevoz, mi pa smo imeli svojega, ki nas je čakal v kraju Blejska Dobrava, kjer smo ob kavici v bližnjem lokalu tudi zaključili naš pohod. Ves čas smo se veselili našega druženja, lahka pot nam je omogočala sproščeno hojo z veliko klepeta ali pogovora. Naši vodniki dane Robert, Franjo in Janez so nas seznanili tudi z naslednjima izletoma na razgledno Uršljo goro in na primorski tisočak Slavnik, iz katerega se vidi daleč po Istri in Jadransko morje.