Slivnica
Vabilo
SLIVNICA 1114 M
PUSTNI KARNEVAL V CERKNICI
Na pustno nedeljo 24. 2. 2020 se moje poročilo izjemoma začne na vrhu gore,
na katero smo se povzpeli. To je gora nad Cerknico in Cerkniškim jezerom in
Butalci tega dne niso odprli koče oz. planinskega doma ampak so nam
sporočili naj gremo raje na karneval v mesto. Tako smo planinke in planinci
PD ZZV Celje tudi storili. Butale sicer na slovenskem zemljevidu ne
obstajajo, prav tako ne najdemo tudi Doline Šentflorjanske ampak Slovenke
in Slovenci dobro vemo zakaj se tukaj gre. Če pa še ne vemo, si moramo
ogledati cerkniški pustni karneval. Na njem smo videli mimohod, to ni
parada, coprnico Uršulo 12m x 3,80 m to je prava velikanka, ima veliko moč,
ne potrebuje borilnih veščin, prebiva v jami na vrhu Slivnice, že Valvazor
naš slaven znanstvenik, priznan tudi v Londonu jo je videl. Ko je bil Boris
Johnson na obisku v Sloveniji, so mu pokazali Valvazorjev kip pred
Naravoslovnim muzejem v Ljubljani in obljubil je, da statusa Slovencev
živečih v Veliki Britaniji po Brexitu ne bo poslabšal.. Mimogrede te
coprnice kuhajo nevihte okoli Slivnice, Blok in Javornikov. Te nevihte pa
spustijo na zemljo veliko vode, ki polni Cerkniško jezero. Gladina zelo
niha, normalna je površina 20 km2, maksimalna 30 km2, minimalna pa le
0,1km2. Voda ob robu polja ponikne in pod zemljo teče v Planinsko polje.
Spotoma oblije človeške ribice, to so mladiči jezerskega zmaja, ki smo ga
tudi videli.
Povorko ali sprevod je odprl butalski župan s spremstvom, tudi godbe na
pihala od tu in od drugod so igrale občinstvu, videli smo ptujske in celo
hrvaške kurente iz Brguda. In videli smo tudi Kurentinje – žene in dekleta
kurenti. Pa naj še kdo reče, da coprnice vsega ne obvladajo. Za red in
disciplino so skrbeli butalski policaji na kolesih, na mopedu, danes so
bili popustljivi, radarjev seboj niso imeli. Zadišalo je po coprniški
kuhinji, vonjave vseh mogočih zvarkov so bile prisotne, in morebitni slab
okus se je dalo poplakniti v bližnji okolici. Butalski gasilci so bili
protipožarno razpoloženi, tako je tudi prav.
Naši vodniki, pravzaprav vodnica Franja in vodnika Janez in Robi sta imela z
nami polne roke dela, da sta nas našla, naložila v avtobus in še pred
večernimi urami, pred prihodom volkov, medvedov in coprnic v te kraje, kjer
sicer živijo, in odpeljali smo se domov malo čez jezero, malo po makadamu,
po industrijski coni, če niste bili zraven ste si sami krivi,vsega pa res
ne morem razlagati.
Na koncu še en resen stavek: Vsi smo bili z izletom zelo zadovoljni.