15.Trstenjakov pohod
Vabilo
TRSTENJAKOV POHOD
Člani PD ZZV Celje smo se dne 4. Januarja 2020 na naš prvi planinski izlet
po Novem letu odpeljali v Slovenske gorice, natančneje v Radgonsko -
Kapelske gorice. Prvi postanek smo napravili v kraju Benedikt v Slovenskih
Goricah ob stari glavni cesti med Mariborom in Gornjo Radgono. Jutranja
kava in topel čaj sta prijala večini in potem je bila vožnja do izhodišča
Trstenjakovega pohoda v središču Gornje Radgone kratka. Pod cerkvijo Sv.
Petra ob glavni cesti je aleja velikanov, to je znamenitih mož, večinoma
rojenih v revnih kmečkih domovih s področja Slovenskih Goric, ki pa so s
svojimi deli postali znani v domovini pa tudi drugod. Eden izmed teh je
prav gotovo prof. dr. Anton Trstenjak, rojen je bil v majhni vasici
Rodmošci, znanstvenik na številnih področjih, njegov življenjepis je opisan
na eni izmed fotografij kasneje. Kakšnih 300 pohodnic in pohodnikov je ob
9. uri krenilo po radgonski glavni cesti v bližnje gorice.
Že pred prihodom pa smo z našim avtobusom obkrožili Grajski grič, na vrhu
katerega je Radgonski grad, pod zemljo pa je znamenita Radgonska vinska
klet, ki služi namenu to je izdelovanju penine že od leta 1852, praznuje
torej 160 let obstoja. Poleg vinske kleti je Radgona tudi mesto sejmov,
najbolj znan je kmetijski sejem Agra.
Kar neopazno je mesto prešlo v prvo vas Črešnjevci, obdana z vinogradi, kjer
je bil rojen eden izmed velikanov, ki ima svoj kip v aleji velikanov, to je
Peter Danjko. Živel je v času Franceta Prešerna, ko so se trudili s pisavo,
kakšna naj bo. Sestavil (izumil) je pisavo danjčico, kasneje so jo opustili
in tako pišemo Slovenci danes v pisavi, ki se imenuje gajica. Naslednja vas
na naši poti je bil Orehovski vrh. Vas je tipična za Slovenske gorice, hiše
so v eni vrsti druga za drugo na vrhu slemena, ki se dviguje približno 200
metrov nad obema dolinama. Le-te se tukaj imenujejo »grabe«, verjetno je to
vzeto iz nemške besede »Graben«. Velike obcestne table in manjše začasne
oznake poti so nas usmerile v vasico Rodmošci in zbrali smo se pred
Trstenjakovo rojstno hišo. Že drugič smo danes na pohodu bili deležni
pogostitve. Učenci, osnovnošolci iz OŠ Gornja Radgona pa so nam pripravili
kratko prisrčno proslavo v spomin dr. Trstenjaka. Prišel je tudi gospod
Alojz, ki je danes na to domačijo, kjer še vedno živijo ljudje, po stari
navadi prinesel hlebec domačega kmečkega kruha.
Po tem daljšem postanku se je večina pohodnikov odpravila nazaj po isti
poti, člani PD ZZV Celje pa smo šli naprej, pred nami je bila še slaba
polovica že prehojene poti. Skozi vas Ivanjševski vrh smo se spustili v
dolino reke Ščavnice. Reki Ščavnica in Pesnica sta reki, ki v celoti
prerežeta Slovenske Gorice. V tem delu je dolina Ščavnice široka 2 do 3 km.
Reka je bila pred 40 leti regulirana, dolina meljorirana, usposobljena za
poljedelstvo. Če bi tukaj bilo še prvotno stanje, bi imeli reko, ki bi
vijugala sem in tja po celotni dolini. Posebnost Ščavniške doline v tem
zgornjem toku so številni izviri slatine, to je mineralne vode, ki je
primerna za pitje ali mešanje z drugimi pijačami. Ivanjševski izvir je bil
pred leti urejen, dostopen vsem obiskovalce, To je bil Heliosov projekt
obnove slovenskih vodnjakov.
Na drugi strani doline se je naša pot, ves čas asfaltna cesta, počasi
vzpenjala proti naselju Negova. Negova je krajevna skupnost v občini
Radgona z osmimi vasmi, je tudi sama vas na vrhu slemena nekaj nad 300
prebivalci. Negova ima obnovljen grad, trgovino, gostišče, kava bar,
popolno osnovno šolo, več kipov, pranger, Marijino cerkev in celo svoje
jezero, Negovsko imenovano. V Negovi je pokopan Ivan Kramberger imenovan
»dobri človek iz Negove«. V Nemčiji se je izšolal za dializnega tehnika,
izboljševal je dializne aparate jih podarjal bolnišnicam, na primer v
Mursko soboto in drugam.
V času našega obiska je bila cerkev Sv. Marije zaprta, grad je pa tako ali
tako pozimi zaprt. Po vsem teh ogledih, lahko sledite še mojim fotografijam
in vas vabim na naslednji izlet v Zgornjo Savinjsko dolino (okolica Rečice
pri Savinji), kjer bo ravno tako zanimivo. Stane Vizjak
Posneto z majhno žepno kamero Panasonic Lumix Model DMC –TZ 100,v neugodnih
pogojih (zjutraj je bilo veliko vlage v ozračju). Podnapisi so narejeni s
programom Picasa.