Zgodba o feldbanu sega v čas 1. svetovne vojne. V šesti soški bitki avgusta 1916 je italijanska vojska potisnila avstro-ogrsko vojsko na levi breg Soče in s tem prekinila njeno oskrbovanje po Bohinjski železniški progi. Preostale železniške proge niso omogočale zadostne oskrbe bojišč, potrebovali so dodatne poti oskrbe.
Avstro-ogrska vojska je za potrebe oskrbe svojih enot na soškem bojišču in Banjški planoti pospešila gradnjo novih odsekov ozkotirnih železnic – feldbanov. Bojišče so povezali z železniško postajo južne železnice v Dolnjem Logatcu, kjer je bilo večje vojaško skladišče.
Feldban je od Dolnjega Logatca do Godoviča potekal po cesti, dolgi 17 km. Od postaje v Godoviču se je proga nadaljevala v smeri proti Črnemu Vrhu. Na Cestnikovem ovinku se je proga razdelila na dva kraka: prvi je potekal skozi Črni Vrh in Zadlog proti Lokvam v Trnovskem gozdu in je bil dolg 56 km, drugi pa proti Idriji. Tega so v letu 1917 podaljšali do Straže in po predvidevanjih do Dolenje Trebuše. Ta del je v celoti meril 55 km.
Najbolj zahteven odsek proge od Godoviča do Idrije v dolžini 12 kilometrov s 300-metrsko višinsko razliko in 25-metrskim predorom so zgradili v rekordnem času od 1. do 30. septembra 1916. Obratoval je dobro leto dni, in sicer od julija 1916 do 24. oktobra 1917 oziroma do preboja soške fronte pri Kobaridu.
Tole sem skopiral iz spleta.
Lepo,da smo se v tako lepem vremenu in lepem številu udeležili pohoda po poteh naših prednikov, ki so se borili in umirali v teh krajih.
Za kaj že???
