Ormož - Velika nedelja

ORMOŽ IN VELIKA NEDELJA 6.4.2022

Na tej poti sem še odtisnil dva žiga Ormoške planinske poti na kartonček, prvi žig sem dobil v TIC-u na Gradu Ormož, drugega pa na poti v vasi Drakšl pri turistični kmetiji Ozmec. Ormož je staro srednjeveško mesto naziv mesta so mu dali grofje Ptujski, ki so mesto tudi ustanovili. Mesto je majhno, leži na robu Slovenskih goric, podrobneje Ljutomersko ormoških goric, na terasi nad reko Dravo , ki je tudi mejna reka med Slovenijo in Hrvaško. Tukaj je tudi cestni mejni prehod in železniško križišče, od glavne proge se namreč odcepi proga za Čakovec, središče Međimurja.
V Ormožu je več podjetij, vsi smo slišali za nekdanjo tovarno sladkorja, potem je tu tovarna očal Optil, opekarna in seveda vinska klet iz leta 1968. Je torej mlajša vinska klet. Tu je deloval in ustvarjal podjetnik in vinar Puklavec in od 2017 se vinska klet imenuje Puklavec family wines. Sivi pinot, traminec, sauvignon so najbolj znana vina od tu. Vinogradi so na višini 250 do 350 metrov, h kleti jih spada 1000 hektarjev. Na vsaki trti pridelajo 2 kg grozdja. Mesto Ormož je križniška župnija, križniki, ali križevniki ali nekoč križarji so bili tevtonski (nemški) viteški red iz časa križarskih vojn. Ampak tukajšnji so se že več 100 let posvetili karitativni dejavnosti. V mestnem jedru so lepo obnovljene stare meščanske hiše, mesto je imelo svoje meščane, največji trg pa je na novo tlakovan Kerenčičev trg imenovan po narodnem heroju iz NOB.
Ormoška planinska pot se prične ta tem glavnem trgu, pelje ob glavni cesti proti Ptuju, potem skrene na desno v gozd na grič Hajndl, mimo starih in novih hiš, povsod je še dosti vinogradov. Od daleč opazimo s vinsko trto posajeni grič Kogl, posestvo Kogl v lasti družine Cvetko. Na tem griču uspeva trta že od l. 1542. Vinograd je velik 7 ha, imajo 25.000 trsov, ki uspevajo na glinastih, ilovnatih tleh. Proizvajajo šipon, modri pinot, chardonnay pa tudi peneča vina. Markirana pot pelje nad dolino Drave po Ptujskem polju in najbolj opazno naselje je tukaj Velika Nedelja. Imenuje se po dnevu, enem izmed praznikov Velike noči, ko so l. 1199 rodoljubi Friderika Ptujskega s počjo križarjev premagali ogrske vojaške horde. Grad Velika Nedelja je edinstven po svoji pravilni obliki, notri je etnološka zbirka in zgodovinski muzej. Zanimivo, v gradu še vedno stanujejo stranke, osem jih je, včasih jih je bilo 24, z gradom upravlja spomeniško varstvo. V vasi Velika Nedelja je tudi trgovina, kraj je znan tudi po športnih aktivnostih, zlasti rokometu. Železniško postajališče ob podravski železnici skrbi za povezavo z zunanjim svetom. Stanko Vizjak