Planinska gora/Grmada

Izlet na notranjsko Planinsko goro, ki se dviga nad Planinskim poljem, smo pričeli v Planini (pri Rakeku - 453 m), od koder se po "romarski" poti, najprej odpravimo do ruševin cerkve sv. Duha; od tam pa nadaljujemo na vrh Grmade (973 m). Z bližnjega razgledišča je lep razgled na Planinsko polje (ki je bilo še poplavljeno). Nadaljujemo do romarske cerkve sv. Marije - pribežališče grešnikov; v oltarju cerkve se nahaja kiparsko delo Luke Čeferina, ki predstavlja Marijo, ko pod svojim modrim plaščem pokriva "grešnike, od papeža, kralja, plemiča, duhovnika, meščana - do navadnih "smrtnikov".... V cerkvi se je nahajala tudi Metzingerjeva oljna slika, z enako tematiko, vendar pa je bila prenesena v cerkev sv. Roka na Planini. Prva cerkev na Planinski gori je bila zgrajena že v 15. stol. vendar si jo naj bi "polastili" bičarji in druge sekte, zato je bila kar šestkrat porušena. Sedanja je iz 18. stoletja. V bližini stoji okrogla kapela sv. Križa (pomanjšana podoba Ravbarjevega stolpa). Sestopimo v Spodnjo Planino, do Ravbarjevega stolpa (15. stol.), ki je bil nekoč del Malega gradu. Stolp, oz. grad je bil v posesti več plemiških rodbin (nekaj časa celo Celjskih grofov); najdlje pa je v njem gospodovala rodbina Ravbar (Nikolaj Ravbar je l. 1489 v Predjamskem gradu ubil Erazema Predjamskega). Stolp stoji nad reko Unico, ki priteče iz Planinske jame; zaradi odlične lege je služil varovanju prometne povezave med Ljubljansko kotlino in Primorjem. Ogledamo si vhodni del (do zapore) Planinske jame; obisk 6 km dolge jame pa ni bil mogoč. V jami je sotočje Rake in Pivke, ki izpred vhoda nato privre kot reka Unica; na robu Planinskega polja pa ponikne. Po ogledu jame se odpeljemo še do Unške koliševke, naše največje udorne jame (200 X 125 m); v njenem ostenju je italijanska vojska, pred 2. sv. vojno, zgradila zanimiv sistem vojaških rovov, ki imajo izhod na vrhu stene. Po ogledu jame in rovov, si za konec izleta, na robu Planinskega polja, ogledamo še razvaline nekdanjega baročnega gradu Haasberg (slov. Hošperk - prva omemba v 13. stol.), ki je bil v posesti več fevdalnih rodbin; od 18. stol. v posesti Windischgraetz-ev, ki so ga l. 1943 zapustili; kmalu za tem pa so ga partizani zažgali, ker se je v njem nameravala naseliti nemška policija in domobranci.

LP Franci Hovnik