Sveta planina

Na Sveto planino smo se podali z razpotja pri kozolcu, šli mimo zaprtega doma na Vrheh, mimo cerkvice, malo po gozdnih poteh, malo pa tudi po cesti. Na desni smo občudovali Krvavico in se spominjali zgodbe o Veroniki Deseniški, njene žalostne usode, po kateri je Krvavica dobila ime. Na koči na Sveti planini nas je sprejel prijazen oskrbnik, zdelo se je, kot da občutimo toplino te Hiše na Planini. Zelo lepo so jo namreč obnovili, obogatili tudi s kotičkom pri kaminu, ponudbo hrane...res je bilo prijetno in upam, da se še kdaj vrnemo. Z lepimi vtisi smo se vrnili do izhodišča in prav nič nas ni motil rahel dež.