Pot v Črno goro

Potovanje z avtobusom se je začelo ponoči zato s prvega dne ni fotografij. Naslednji dan smo se na avtobusu »prebudili« pri mestu Doboj v centralni Bosni. Doboj ima svoj srednjeveški stari grad, ki je varoval prehod ob reki Bosni v notranjost, a Turkov ni zadržal. Danes je Doboj razdeljen na dve entiteti - Federacijo Bih in Republiko Srbsko. V tej dolini je najpomembnejše mesto Zenica, kjer je nastala največja jugoslovanska železarna. V bližini v Varešu so kopali železovo rudo, pa tudi premogovniki so tukaj v Bosni. Sarajevo je še danes vedno večkulturno in multietnično mesto, se vidi po zgradbah, po cerkvah, džamijah, knjižnicah in po gradbenem stilu. Postanek smo izkoristili za malico ali kosilo na Baščaršiji in individualne oglede mesta. Naprej je šlo mimo Igman planine skozi mesto Foča do meje s Črno goro. Tu je sedaj seveda obmejna kontrola dokumentov pri kraju Šćepan polje. Je izhodišče za rafting ali splavarjenje po Pivi in Drini. Reka Piva je zajezena za potrebe hidroelektrarne Martinje. Ta je seveda že v Črni gori. Vstopili smo v nacionalni park Durmitor z gorami dvatisočaki in v Žabljaku končali 18 urno vožnjo s postanki na poti. Vse je bilo zelo zanimivo, pa tudi naporno. Potovanje je bilo osemdnevno, ostali dnevi še sledijo, posnel sem okoli 500 slik. Stanko Vizjak