Veliki Kabal - Mosor

S Petrom Pasarjem v novoletno Omiš; bližnje in daljne okoliške hribe. V ponedeljek smo ponovno poskušali Veliki Kabal, ki ga lansko leto zaradi slabega vremena in spolzkih skal nismo uspeli usvojiti. Vreme je bilo idealno, okoli -1. Zapeljali smo se visoko v vas Zgornje Sitno. Parkiramo na urejenem parkirišču in se podamo na dobre 3 ure dolgo pot na vrh. Dobrih 45 minut višje je koča s pitno vodo. Kratek počitek in že smo se vzpenjali zložno po kamnitih tleh. Počasi smo prispeli na greben in tu smo se malo spustili na severno stran in nazaj poplezavali proti vrhu. Sneg je bil tu prav trdo leden in srečni se nismo dolgo zadrževali na tej strani gore. Nekaj kamnitih skokov in smo prispeli do križa na Velikem Kabalu. Zakaj to staro ime, nisem izvedela. Pogled je na vrhu res veličasten; Split smo občudovali že po poti navzgor, tu pa se je pokazala Bosna z vsemi svojimi divjimi pogorji, Biokovo in obala sta zapirala pogled proti jugu. Za pet minut sem se počutila kot kraljica sveta. Privoščili smo si malico in se vrnili po krožni poti naravnost navzdol proti koči. Kar nekaj pohodnikov smo srečali. Pijačo smo si privoščili v vasi, kjer smo dočakali tudi sočni zahod. Po obilni večerji sem se sprehodila tudi po večernem Omišu.
Pozdrav, hvala Peter,
mar (Lenka Drev)enšek