Batalha, Obidos, Sintra, Cabo da Roca

Kot se za romarje v Fatimo spodobi, smo se v prebujajočem jutru udeležili maše v fatimski cerkvi. Vsak v svojih mislih, z nešteto malimi željami, prošnjami, smo sodelovali pri maši za vse sorodnike, sosede, prijatelje in znance in pomislili tudi na največjo dobrino na svetu, da imamo (še) mir. Da bi le bilo tako povsod, saj si ne znam predstavljati groze, ki jo doživljajo ljudje na vojnih območjih, da nešteto otrok še vedno umira od lakote, medtem ko po statistiki v Sloveniji zavržemo 79 kg hrane na leto na prebivalca?? Po zajtrku v prijetnem hotelu smo se najprej odpeljali do mesta Batalha in se sprehodili ob mogočnem samostanu, seveda zaprtem. Nadaljevali smo pot in se ustavili v mestu Obidos z značilno arhitekturo. Sprehodili smo se po njegovem obzidju (seveda ne vsa skupina), saj je le-to sicer široko, vendar visoko in brez ograje? Je bilo, vsaj zame, kar malo adrenalinsko. V mestu Sintra, nekdanji prestolnici kraljev, smo si ogledali veličastne palače in si privoščili kosilo v eni od številnih restavracij v ulici. Ostal nam je še rt Cabo da Roca (skalnati rt), ki je skrajna zahodna točka celinske Portugalske. Na začetku poti ob rtu je spomenik, na katerem so navedene geografske koordinate območja in besede portugalskega pesnika Luisa Vaza de Camoensa: »Tu se konča kopno in začne morje«. Čakal nas je še polet iz Lizbone v Benetke in seveda še kar dolga pot domov. Ostali bodo le lepi spomini.