Kopanj je najlepši primer osamelca na krasu. Hum, ki se
dviga 70 metrov visoko nad kraško polje, spominja na otok –
kar v času poplav, predvsem spomladi in jeseni, to tudi
skoraj postane. Kopanj je bil zanimiv že v davni
preteklosti, saj je bilo tu prazgodovinsko gradišče. Iz
ostankov tega gradišča je bila zgrajena prvotna cerkev
Marije Vnebovzete, katere prva omemba sega v leto 1433. V
času turških vpadov so okoli nje zgradili obzidje, ki pa se
je le delno obdržalo do današnjih dni. Baročna cerkev je
skozi zgodovino večkrat spreminjala svojo podobo. Med drugo
svetovno vojno je bila močno poškodovana.
Zanimivost Kopanja je tudi studenec na severni strani, ki izvira 10 m nad nivojem kraškega polja. Studenec ima stalno vodo, ki ne presahne niti v največji suši. Voda je pitna in v ljudskem izročilu slovi po zdravilni moči (predvsem za oči). Zavetnica studenčka je lurška Mati božja, katere kip se nahaja v majhni kapelici nad njim.