Šaleška planinska pot

Jutranja gosta megla naju je skoraj odvrnila od četrtkovega pohoda, češ, kaj bi hodila v megli, če bo pa še dovolj lepih dni. Pa jih bo še res? Tega ne vemo, zato pojdimo sedaj, dokler še lahko, uživamo v dnevu, kakršenkoli pač je, v prijetni družbi, v pogostitvi, kajti čedalje več je okroglih obletnic. Ne rabimo veliko za prijetno druženje ob kavici in dobrotah na koncu poti. Pot nas je vodila malo gor, malo dol, mimo osamljene domačije s prijaznim psom, podobnim kraškemu ovčarju. Rada imam pse, a če bi bila sama? Ne vem, če bi si upala mimo? Spustili smo se v dolino in se po nekdanji trasi železnice, sedaj kolesarski stezi Štrekna, skozi Hudo luknjo vrnili na izhodišče. Res je bil lep dan, hvala tistim, ki se trudijo odkrivati vedno nove poti, jaz pa sem spet dala prav tistemu, ki je rekel, da je bolje, da ti je žal, ker si šel, kot pa da obžaluješ, da si ostal doma.